Papež med sobotno avdienco jubilejnega leta o usmiljenju in prizadevanju

VATIKAN (sobota, 20. februar 2016) – Danes dopoldan je na trgu sv. Petra potekala februarska sobotna »avdienca jubilejnega leta.« Papež Frančišek je med katehezo razmišljal o temi prizadevanja ter povabil, da bi mogli v Jezusu, živem izrazu Očetovega usmiljenja, prepoznavati Božje prizadevanje za nas.

Vrata usmiljenja se odprejo, ko z življenjem pokažemo, da je Bog blizu
»Jubilej Usmiljenja je prava priložnost, da vstopimo v globino znotraj skrivnosti Božje dobrote in ljubezni. V tem postnem času nas Cerkev vabi, da bi vedno bolj spoznavali Gospoda Jezusa, da bi dosledno živeli vero z načinom življenja, ki izraža Očetovo usmiljenje. Poklicani smo, da bi si prizadevali, da bi tistim, ki jih srečamo, podarili konkretno znamenje Božje bližine. Moje življenje, moja drža, način življenja mora biti prav konkretno znamenje dejstva, da nam je Bog blizu. In tako se odprejo vrata usmiljenja.«     

Središče kateheze: tema prizadevanja. Prizadevanje človeka ...
»Danes bi z vami želel na kratko premišljevati o temi prizadevanja. Kaj je prizadevanje? Kaj pomeni prizadevati si? Kadar si za nekaj prizadevam, pomeni, da prevzamem odgovornost, nalogo do nekoga; pomeni tudi način, držo zvestobe in predanosti, posebne pozornosti, s katero nadaljujem to nalogo. Vsak dan smo poklicani, da si prizadevamo za stvari, ki jih delamo: v  molitvi, pri delu, pri študiju, pa tudi pri športu, v dejavnostih v prostem času... Prizadevati si, skratka, pomeni vložiti svojo dobro voljo in svoje moči za to, da bi izboljšali življenje.« 

... in prizadevanje Boga v odnosu do nas
»In tudi Bog si je prizadeval za nas. Njegovo prvo prizadevanje je bilo stvarjenje sveta, in kljub našim poskusom, da bi ga uničili – in teh je veliko – si On prizadeva, da bi ga ohranil živega. Vendar pa je bilo njegovo največje prizadevanje to, da nam je podaril Jezusa. To je veliko prizadevanje Boga! Da, Jezus je prav vrhunec prizadevanja, ki ga je Bog prevzel v odnosu do nas. Na to spominja tudi sv. Pavel, ko piše, da Bog "ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse." (Rim 8,32) In v moči tega nam bo skupaj z Jezusom Oče podaril vse, kar potrebujemo.«

Jezus je živ izraz Očetovega usmiljenja
V nadaljevanju razmišljanja je sveti oče povedal, da lahko prizadevanje Boga za nas preprosto preverimo v Evangeliju: »V Jezusu se je Bog popolnoma zavzel, da bi povrnil upanje ubogim, tistim, ki jim je bilo odvzeto dostojanstvo, tujcem, bolnim, zapornikom in grešnikom, ki jih je sprejemal z dobroto. V vsem tem je bil Jezus živ izraz Očetovega usmiljenja. In na to bi rad pokazal: Jezus je sprejemal grešnike z dobroto. Če mislimo po človeško, bi bil grešnik Jezusov sovražnik, Božji sovražnik; vendar pa se jim je On približeval z dobroto, ljubil jih je in je spreminjal njihovo srce. Vsi mi smo grešniki: vsi! Vsi imamo pred Bogom kakšno krivdo. Vendar pa ne smemo izgubiti zaupanja: On se približa prav zato, da bi nas potolažil, da bi nam podaril usmiljenje, odpuščanje. To je prizadevanje Boga in zato je poslal Jezusa: da bi sem nam približal, vsem nam, in odprl vrata svoje ljubezni, svojega srca, svojega usmiljenja. In to je zelo lepo! Zelo lepo!«     

Tudi mi moramo na Božje prizadevanje odgovoriti s prizadevanjem
»Izhajajoč iz usmiljenje ljubezni, s katero je Jezus izrazil Božje prizadevanje, moremo in moramo tudi mi odgovoriti na njegovo ljubezen s svojim prizadevanjem. Še posebej v situacijah, kjer so potrebe večje, kjer je več žeje po upanju. Pri tem mislim npr. na naše prizadevanje za osebe, ki so zapuščene, prizadete, zelo bolne, umirajoče, za tiste, ki nam ne morejo izraziti hvaležnosti... V vse te stvarnosti prinašamo Božje usmiljenje preko prizadevanja, ki pričuje o naši veri v Kristusa. Vedno moramo prinašati ljubkovanje Boga, ker nas je Bog ljubkoval s svojim usmiljenjem. Prinašati ga moramo drugim, tistim, ki ga potrebujejo, tistim, ki trpijo v srcu ali so žalostni: približati se s tistim ljubkovanjem Boga, ki je isto, kot ga je On podaril nam.«

Sobotno katehezo jubilejnega leta je papež Frančišek zaključil z naslednjo prošnjo: »Naj ta Jubilej pomaga našemu razumu in srcu, da bi z roko otipali prizadevanje Boga za vsakega od nas ter bi mogli zahvaljujoč temu preoblikovati svoje življenje v prizadevanje usmiljenja za vse.«