Frančišek Mehičanom: Da bo blagoslovljena mehiška dežela postala dežela priložnosti

ECATEPEC (nedelja, 14. februar 2016, RV) – Sveti oče je z verniki, ki so se zbrali pri maši v Ecatepecu, molil tudi molitev Angelovo češčenje. V nagovoru je izpostavil pomen ohranjanja živega spomina, da bi narod lahko gradil prihodnost. Pozval je k drznosti, da bi »blagoslovljena mehiška dežela postala dežela priložnosti«.

Spominjati se preteklosti
Papež je izhajal iz prvega berila današnje nedelje, kjer Mojzes daje navodilo svojemu ljudstvu: v trenutku žetve, obilja in najboljših pridelkov, ne pozabiti na svoj izvor. Delovanje milosti nastane in raste v tisti osebi in tistem narodu, ki zna ohranjati spomin. Svoje korenine ima v preteklosti, ki je med svetlobo in senco rodila sedanjost. »V trenutku, ko se lahko zahvalimo Bogu, ker je zemlja dala svoj sad in zato lahko pripravimo kruh, Mojzes vabi svoje ljudstvo, naj se spominja številnih težkih situacij, skozi katere je moralo iti.« Kot je dodal papež, tudi danes lahko praznujemo, kako dober je bil z nami Gospod: »Zahvalimo se za priložnost, da smo se zbrali in dobremu Očetu prinesli prvine naših otrok in vnukov, naših sanj in načrtov. Prvine naših kultur, jezikov in izročil. Prvine našega dela …«

Biti narod živega spomina na Boga
Koliko je vsak med vami moral prehoditi, da je prispel sem, je nadaljeval. Koliko ste morali hoditi, da ste iz tega dne naredili praznik, dejanje zahvale. Koliko so hodili drugi, ki niso mogli priti, a zahvaljujoč njim smo mi lahko šli naprej. »Danes se kakor ljudstvo želimo spominjati, hočemo biti narod živega spomina na Boga, ki je šel skozi svoje ljudstvo, sredi svojega ljudstva. Hočemo gledati svoje otroke z zavedanjem, da ne bodo podedovali samo zemlje, jezika, kulture in izročila, ampak bodo podedovali živi sad vere, ki spominja na gotov prehod Boga po tej zemlji. Gotovost o njegovi bližini in solidarnosti. Gotovost, ki nam pomaga dvigniti glavo in z živo željo čakati svit.«

Kristjan ne more drugega, kakor biti solidaren
K temu živemu spominu, da je Bog šel skozi njihova življenja, se je želel pridružiti tudi sveti oče in dejal: »Ko gledam vaše otroke, ne morem, da ne bi vzel za svojih besed, ki jih je enkrat mehiškemu narodu namenil bl. Pavel VI.: ''Kristjan ne more drugega, kakor pokazati svojo solidarnost, da bi se razrešile situacije tistih, do katerih še ni prispel kos kulture ali priložnost za dostojanstveno delo; ne more ostati neobčutljiv, medtem ko nove generacije ne najdejo poti za uresničitev svojih upravičenih hrepenenj.''.« Bl. Pavel VI. nadaljuje s povabilom, da je treba »vedno ostajati v prvi vrsti z veliko truda, da bi se izboljšale razmere tistih, ki trpijo zaradi pomanjkanja«, in videti »v vsakem človeku brata in v vsakem bratu Kristusa«.

Biti v prvi vrsti
Papež Frančišek je zatem ponovil poziv bl. Pavla VI. k »biti v prvi vrsti, biti drzni v vseh iniciativah, ki lahko pomagajo, da bo ta blagoslovljena mehiška dežela postala dežela priložnosti: kjer se ne bo treba izseliti, da bi lahko sanjali; kjer ne bo treba izkoriščanja, da bi lahko delali; kjer ne bo treba iz obupa in revščine mnogih narediti oportunizem nekaterih. Dežela, ki ne bo morala objokovati moških in žensk, mladih in otrok, ki končajo uničeni v rokah trgovcev smrti,« je bil jasen papež Frančišek. Ta dežela ima okus po Guadalupani, Guadalupski Mariji, ki nas je vedno prehitela v ljubezni. In z molitvijo k Njej je papež tudi sklenil svoj nagovor: »Sveta Devica, pomagaj nam, da bomo svetili v pričevanju o občestvu, služenju, goreči in velikodušni veri, pravičnosti in ljubezni do revnih, da bo veselje evangelija doseglo vse konce zemlje in da nobeno obrobje ne bo prikrajšano za njegovo luč.«