Papež Frančišek v Mehiki: Prihajam kot misijonar in romar

CIUDÁD DE MÉXICO (sobota, 13. februar 2016, RV) – »Danes prihajam kot misijonar usmiljenja in miru, pa tudi kot sin, ki se želi pokloniti svoji materi, Devici iz Guadalupeja, in pustiti, da ga le-ta gleda.« Tako so se glasile ene prvih besed papeža Frančiška na mehiških tleh. Izgovoril jih je med govorom, ko se je danes v narodni palači v prestolnici Ciudád de México srečal s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. V Mehiko je sicer prispel pozno ponoči, po tem, ko se je za nekaj ur zaustavil na Kubi in se tam sestal z moskovskim patriarhom Kirilom. Pred današnjim prvim uradnim govorom sta bila na programu, prav tako v narodni palači, tudi sprejemna slovesnost in vljudnostni obisk pri predsedniku Enriqueju Peñi Nietu.

Bogastvo in posebna identiteta Mehike
»Mehika je velika država. Blagoslovljena z obilnimi naravnimi bogastvi in izjemno bogato biološko raznovrstnostjo, ki se razteza preko vsega njenega prostranega ozemlja.« Papež, ki je izrazil hvaležnost za sprejem v tej deželi, bogati tudi s kulturo in zgodovino, je preko predsednika želel pozdraviti celoten mehiški narod. Mehika je zaradi svoje geografske lege križišče Amerik. Njene staroselske, mestiške in kreolske kulture ji dajejo posebno identiteto. Modrost prednikov, ki je prirojena takšni multikulturnosti, je eden mehiških največjih virov.

Mladi: upanje in odprtost za prihodnost
Papež Frančišek je nato poudaril, da so poglavitno bogastvo Mehike danes njeni mladi. Ti predstavljajo nekaj več od polovice njenega prebivalstva: »To omogoča predstavljati si in načrtovati prihodnost, jutrišnji dan. To daje upanje in odprtost za prihodnost. Narod, bogat z mladostjo, je narod, ki je zmožen prenoviti se in se preoblikovati.« Predstavlja vabilo, da bi pogled navdušeno dvignili naproti prihodnosti, in nas istočasno pozitivno izziva v sedanjosti. Ta stvarnost nas neizogibno vodi tudi k razmisleku o odgovornosti vsakogar pri gradnji države, kakršno si želimo in kakršno bi radi zapustili prihodnjim generacijam. Enako nas vodi k zavesti, da prihodnost, polno upanja, oblikujejo pošteni in pravični moški in ženske v sedanjosti, ki so sposobni zavzemati se za skupno dobro.

Nujnost prizadevanja za skupno dobro
Izkušnja nam kaže, kako se vsakič, kadar iščemo pot privilegija ali ugodnosti za izbrane posameznike, prej ali slej družbeno življenje spremeni v rodoviten teren za korupcijo, trgovino z mamili, izključitev drugačnih kultur, nasilje in celo trgovino z ljudmi, ugrabitve in smrt. To pa povzroči trpljenje in zavira razvoj. Mehiški narod se je okrepil preko težavnih trenutkov v zgodovini, preko pričevanja svojih državljanov, ki so doumeli, da je za preseganje situacij, ki jih porodi zaprtost individualizma, nujno soglasje političnih in družbenih institucij, trga ter vseh moških in žensk, ki si prizadevajo za skupno dobro.

Osebna odgovornost vsakogar
Nadalje je sveti oče izpostavil še iskanje novih oblik dialoga, pogajanj, mostov, ki lahko vodijo po poti zavzetosti za solidarnost. Preko te zavzetosti se vsi, začenši s kristjani, posvečamo gradnji pristno človeške politike in družbe, v kateri se nihče ne čuti žrtev kulture odmetavanja. Prav odgovornim za družbeno, kulturno in politično življenje na poseben način pripada naloga, da poskušajo vsem državljanom dati priložnost biti protagonisti svoje usode. In sicer tako, da jim pomagajo priti do dejanskega dostopa do nepogrešljivih materialnih in duhovnih dobrin. Pri tem pa ne gre samo za vprašanje zakonov, temveč tudi za nujno formacijo osebne odgovornosti vsakogar, v polnem spoštovanju drugega. Mehiška vlada v tem prizadevanju lahko računa na sodelovanje katoliške Cerkve. Le-ta je vedno spremljala življenje mehiškega naroda in sedaj obnavlja svojo odločenost, da se da na razpolago plemenitemu cilju izgradnje civilizacije ljubezni.

Papež Frančišek, ki je še enkrat poudaril, da je prišel na obisk kot misijonar in romar, je zadnje besede posvetil Mariji, Devici iz Guadalupeja. Na njeno priprošnjo – je dejal – naj usmiljeni Oče podeli, da bi bili ti dnevi in prihodnost Mehike »priložnost za srečanje, občestvo in mir«.