Msgr. Cvikl na Brezjah: Marija nam kaže na Usmiljenega Jezusa

BREZJE (četrtek, 11. februar 2016, RV) – Osrednja slovesnost na Lurško Mati Božjo in Svetovni dan bolnikov 2016 je bila kot vsako leto v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, ob 10. uri. Sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre, še posebej prisrčen pozdrav vam bolniki, ki ste danes z nami povezani preko radijskih valov!

Jezus po svoji prvi napovedi trpljenja želi povedati nekaj zelo pomembnih stvari. Ne samo svojim učencem, ampak vsem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj!«

Za Jezusa je pravi učenec tisti, ki zna reči tudi »ne«, ki zna sprejeti poslanstvo v vsakem trenutku, ne samo v lepoti in sreči, ampak tudi v preizkušnji in trpljenju, pa tudi v tistih majhnih vsakdanjih opravilih.

V tej hoji za Jezusom so pomembne tri besede: »znati se odpovedati sebi«, »biti pripravljen sprejeti križ« in »biti pripravljen slediti Gospodu«. Iti za Gospodom ne pomeni samo, da grem po poti, ki me lahko pelje tudi na Kalvarijo. Slediti Gospodu pomeni, da čutim njegovo bližino, da čutim, da na tej poti nisem sam. Slediti Gospodu ne pomeni le, da sledim Njegove stopinje, ampak On stopa z mano tako, da se moja pot združi z njegovo. Gospod nam ni samo pokazal pot, ampak tudi hodi z nami po isti poti. Na tej poti čutimo, kako se Božje usmiljenje sklanja k nam, še posebej to čutimo, ko se srečamo z boleznijo, ko okusimo njeno ostrino in bridkost. Bolezen, še posebej težka in neozdravljiva, človeka postavi v bivanjsko krizo, takrat se človeku začno postavljati vprašanja, na katere ne najde odgovorov. Prvi trenutek je upor, dostikrat jeza, in seveda tisto vprašanje: »zakaj ravno jaz?« Mnogi se v tej situaciji od Boga in vere oddaljijo, drugi pa ravno po bolezni najdejo pot k tesnejšemu prijateljstvu z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ.

Vera tukaj ni neko magično zdravilo. Bolezen ostane in kaže vso ostrino. Bolan človek ne potrebuje samo zdravil in terapije, potrebuje bližino, toplino, nekoga, ki ga spremlja, potrebuje sočutje, razumevanje, tolažbo. Je pa bolezen tista, ki razodene naš pravi obraz. Razodene našo šibkost, pa tudi naše vrline in bogastvo.

Zdravje je res veliki Božji dar. V bolezni to še bolj začutimo in spoznamo, da življenje in zdravje nista v naši lasti. Vse kar smo in kar imamo je Božji dar. Takšno razmišljanje nas vodi k njemu, od kogar prihajajo največji darovi, k Stvarniku. Darovi, ki smo jih prejeli od Boga nas hkrati tudi zavezujejo, da spoštujemo zdravje in vsako življenje, svoje in tuje, da varujemo največje darove, dokler jih imamo in se za vse zahvaljujemo.

Sveti papež Janez Pavel II. je god Lurške Matere Božje razglasil za svetovni dan bolnikov. Ob letošnjem dnevu bolnikov nas nagovarja osrednja misel: »Zaupati usmiljenemu Jezusu kakor Mariji: 'Kar koli vam poreče, storite!'(Jn 2,5).« Letošnje geslo je vzeto iz evangeljske pripovedi o svatbi v Kani, kjer je Jezus po Marijinem posredovanju storil prvi čudež in začel svoje odrešenjsko poslanstvo. Ob prvem čudežu v Kani se kaže tudi vloga Marije v našem življenju, še posebej ob najtežjih trenutkih, kot je to bolezen. Marija nam kaže na Usmiljenega Jezusa. Papež Frančišek pravi:

»Imamo Mater, ki ima budne in dobre oči kakor njen Sin, materinsko srce, napolnjeno z usmiljenjem, kakor On. Imamo roke, ki hočejo pomagati, kakor Jezusove roke, ki lomijo kruh za lačne, ki se dotikajo bolnih in jih ozdravljale. To nas napolnjuje z zaupanjem in nas odpira za milost in za Kristusovo usmiljenje«

Za mnoge je bolezen največja nesreča, ki jih lahko zadene. Je pa več vrst bolezni. Poznano telesne in duševne bolezni. Ne pozabimo pa, da nas lahko pesti tudi duhovna bolezen, to je naša grešnost. Telesno zdravje lahko izgubimo proti svoji volji, ne moremo pa proti svoji volji izgubiti duhovnega zdravja: plemenitosti, poštenja, dobrote, svetosti… Ravno zato si moramo vedno prizadevati za svetost, kajti svetost se ne izgubi, ta ostane.

Svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo danes nas spodbuja, da v sebi prebujamo čut za bolne in trpeče, pa tudi za vse tiste, ki so v stiskah, po drugi strani pa da naredimo še več, da dar zdravja ohranjamo.

Cerkev povezuje praznovanje svetovnega dneva bolnikov z obletnico prikazovanja Marije v francoskem mestu Lurd, kjer so s tem krajem povezana številna potrjena in nepotrjena ozdravljenja. Lurd je postal kraj molitve in milosti, tolažbe in upanja.

Če v življenju hodimo za Jezusom, če smo z Njim združeni, se naš odnos z njim tudi v bolezni ne pretrga, ampak se celo poglobi in utrdi. Prvi korak ob tem pa je, da bolezen sprejmemo, da zaupamo v Božje usmiljenje in ljubezen, da ohranimo zaupanje vanj. Smemo reči, da na ta način  naša bolezen postane daritev, postane izročanje. Papež Frančišek v svoji poslanici za letošnji svetovni dan bolnikov pravi: »srečanje s trpljenjem bo vedno ostalo za človeka skrivnost, toda Jezus je tisti, ki nam pomaga odkrivati smisel bolečine in trpljenja«. Če bomo znali iti za glasom žene, Božje Matere Marije, ki tudi nam govori: »Kar koli vam reče, storite«, bo Jezus vedno spreminjal vodo našega življenja v dragoceno vino.

Današnji dan je tudi priložnost, da izrečem v imenu Cerkve v Sloveniji iskreno zahvalo vsem, ki ste blizu bolnim in trpečim, ki jim pomagate in služite, pa naj bo to doma, ali v domovih za ostarele, ali v bolnišnicah. Zahvala vsem sodelavcem Karitas, ki tako nesebično obiskujete bolnike. Zahvala tudi vsem duhovnikom, ki prinašate bolnikom tolažbo in moč. Vem, da je služba bolnim večkrat naporna in zahteva veliko časa in potrpežljivosti. Ob tem pa se zavedajmo, da nobeno trpljenje ne izzveni v prazno, pa tudi vsako nesebično služenje bližnjim Bog spreminja v to kar je Božje, večno. S tem pa Jezus v srca nas vseh prinaša pravi in resničen mir, mir, ki ga svet ne more dati.

Naj vse nas v svetem letu usmiljenja spremlja milina pogleda Matere Božje, da bomo odkrivali usmiljeno obličje Boga. K tej sveti maši smo stopili skozi sveta vrata, da bi se pustili objeti Božjemu usmiljenju v zakramentu sprave.

Vse, ki ste bolni, ostareli, ki fizično morda ne morete niti stopiti skozi sveta vrata, papež Frančišek vabi, da svojo bolezen in preizkušnje živite, kot izkušnjo bližine Gospoda. Predvsem pa, da Gospoda prejmete v svetem obhajilu in da ste tudi v bogoslužju in molitvi z njim povezani, čeprav morda le preko različnih komunikacijskih sredstev. Tako ste drage sestre in dragi bratje tudi danes lahko del tega oltarnega občestva, zahvaljujoč radiu Ognjišče. Vsem sodelavcem radia Ognjišče se zahvaljujem, da s takšnim žarom in ljubeznijo opravljate svoje poslanstvo.

Naj kraji trpljenja, kot pravi papež Frančišek, postanejo vedno bolj kraji, kjer se bo kazala in bo rasla kultura srečevanja ter kultura miru in sprave.

Naj sveto leto usmiljenja vsem nam pomaga, da bomo tudi mi postajali vedno bolj usmiljeni, tako bomo vedno bolj stopali v srce evangelija, saj ste bolni in trpeči privilegiranci Božjega usmiljenja« (Obličje usmiljenja 15).

Mati usmiljenja, prosi za nas! Amen.