Papež bo v torek sprejel misijonarje Usmiljenja, v sredo pa jih bo odposlal

VATIKAN (ponedeljek, 8. februar 2016, RV) – Papež Frančišek bo v torek, 9. februarja  ob 17.30 sprejel v avdienco v dvorani Pavla VI. misijonarje Usmiljenja. Odposlal pa jih bo na pepelnično sredo, 10. februarja, med sveto mašo, ki se bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu začela ob 17.00.

Kdo so misijonarji Usmiljenja
Misijonarji Usmiljenja so duhovniki, ki so jih izbrali po številnih škofijah sveta zaradi njihovih pastoralnih, duhovnih sposobnosti ter sposobnosti poslušanja. Papež jim bo zaupal nalogo, da bodo po njihovih cerkvah kot posebej izbrane priče ter oznanjevalci svetega leta, torej tistega posebnega obdobja, v katerem se sreča in okuša Božje usmiljenje. Biti bodo morali ponižni in modri spovedniki, sposobni deliti veliko odpuščanje vsem tistim, ki bodo prišli k zakramentu spovedi.

Kakšno je njihovo poslanstvo
V buli Misericordiae Vultus papež Frančišek o tem piše: »Bodo znamenje materinske skrbi Cerkve za Božje ljudstvo, da bo vstopilo v globino bogastva te skrivnosti, ki je za vero tako temeljna. To bodo duhovniki, ki jih bom pooblastil, da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva. predvsem pa bodo živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji Usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.

Sobrate škofe prosim, da povabijo in sprejmejo te misijonarje, da bodo predvsem prepričljivi oznanjevalci usmiljenja. Po škofijah naj organizirajo ljudske misijone, tako da bodo ti misijonarji glasniki veselja odpuščanja. Naj se jih prosi, da bodo obhajali zakrament sprave za ljudstvo, da bo čas milosti, ki je dan v jubilejnem letu, omogočil mnogim oddaljenim sinovom najti pot v očetno hišo. Pastirji naj zlasti v močnem postnem času skrbno vabijo vernike, naj se približajo »prestolu milosti, da bodo dosegli usmiljenje in našli milost.«

Nekatere značilnosti
Papež Frančišek je v pismu o jubilejnih odpustkih zapisal: »Želel sem, da Cerkev v tem jubilejnem obdobju odkrije zaklad telesnih in duhovnih del usmiljenja. Kakor nas je namreč učil Kristus, postane izkustvo usmiljenja vidno ob konkretnih znamenjih. Vsakič, ko bo vernik osebno opravil eno izmed teh del usmiljenja, bo zagotovo prejel svetoletni odpustek. Od tod naj izhaja trud, da bi živeli usmiljenje, da bi pridobili milost popolnega in izčrpnega odpuščanja v moči ljubezni Očeta, ki ne izključuje nikogar. Gre torej za polno jubilejno izkušnjo, sad dogodka samega, ki ga praznujemo in živimo z vero, upanjem in usmiljenjem. Eden izmed velikih problemov sedanjega časa je zagotovo spremenjen odnos do življenja. Zelo razširjena miselnost je povzročila izgubo potrebne osebne in družbene tenkočutnosti pri sprejemanju novega življenja. Tudi zato sem se odločil, ne glede na karkoli, kar bi lahko temu nasprotovalo, da podelim v jubilejnem letu vsem duhovnikom možnost, da podelijo odvezo od splava vsem, ki so ga povzročili in s skesanim srcem prosijo odpuščanja.« Misijonarje usmiljenja pa je papež pooblastil, da odpuščajo tudi grehe pridržane Svetemu sedežu.

Grehi, katerih odpuščanje je pridržano Apostolskemu sedežu
Po zakoniku cerkvenega prava je pet takšnih grehov:
- oskrunitev posvečene hostije
- fizičen napad na papeža
- škofovsko posvečenje brez papeževega mandata
- poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved
- neposredna kršitev spovedne molčečnosti.