Papež Frančišek: P. Pij je bil služabnik usmiljenja

VATIKAN (sobota, 6. februar 2016, RV) – Trg sv. Petra so danes do zadnjega kotička napolnili člani molitvenih skupin p. Pija, zaposleni v bolnišnici Hiša lajšanja trpljenja, ki jo je p. Pij ustanovil v San Giovanni Rotondu, in mnogi drugi verniki iz nadškofije Manfredonia-Vieste-San Giovanni Rotondo. Telo p. Pija je včeraj popoldne, skupaj z relikvijami p. Leopolda Mandića, bilo preneseno v vatikansko baziliko, kjer bo izpostavljeno vse do 11. februarja.  Molitveni program se je začel že ob 9. uri, ob 10.30 pa se je vernikom pridružil tudi papež Frančišek.

Bil je služabnik usmiljenja
V svojem govoru je za p. Pija dejal, da je bil »služabnik usmiljenja«. In to je bil ves čas, s tem ko je, včasih do onemoglosti, opravljal »apostolat poslušanja«. Po službi spovedovanja je postal »živo ljubkovanje Očeta, ki ozdravlja rane greha in z mirom opogumlja srce«. Nikoli se ni utrudil sprejemati oseb in jih poslušati, širil je vonj po Gospodovem odpuščanju. In to je lahko počel, ker je bil stalno navezan na izvir: vedno je tešil svojo žejo pri Križanem Jezusu in tako je postajal »kanal usmiljenja«. V srcu je nosil mnogo oseb in mnogo trpljenja ter vse pridruževal Kristusovi ljubezni. »Živel je veliko skrivnost bolečine, ki se daruje za ljubezen. Na ta način je njegova majhna kaplja postala velika reka usmiljenja, ki je namakala mnogo zapuščenih src in ustvarila oaze življenja na mnogih koncih sveta,« je povedal papež in pri tem spomnil na molitvene skupine, ki niso samo kraji srečevanja in prijateljevanja, ampak »žarišča božje ljubezni«. Molitev je namreč pravo poslanstvo, ki vsemu človeštvu prinaša ogenj ljubezni. Molitev, kot je govoril p. Pij, je »sila, ki premika svet«.

Molitev je delo duhovnega usmiljenja
Molitev ni samo neka dobra praksa za pomiritev srca, še manj je pobožno sredstvo, s katerim od Boga dobimo, kar potrebujemo. Če bi bilo to, bi jo spodbujal zgolj prefinjen egoizem. »Molitev je delo duhovnega usmiljenja, ki hoče vse prinašati v Božje srce,« je zatrdil Frančišek. Molitev je dar vere in ljubezni. Z eno besedo, molitev je izročitev: Očetu izročiti Cerkev, osebe, situacije, da bi zanje poskrbel. Zato je molitev, kot je rad govoril p. Pij, »najboljše orožje, ki ga imamo, je ključ, ki odpira Božje srce«. Je največja moč Cerkve, ki je ne smemo nikoli izpustiti, kajti Cerkev daje sadove, kadar vztraja v molitvi. Sicer tvega, da se bo naslonila kam drugam: na sredstva, denar, oblast. Evangelizacija tako postane medla, veselje pa ugasne.

Vedno bodite radostni apostoli molitve!
Papež Frančišek je zato vse zbrane spodbudil, da bi molitvene skupine bile »središča usmiljenja«: vedno odprta in dejavna središča, ki »s ponižno močjo molitve oskrbujejo svet z Božjo lučjo, Cerkev pa z močjo ljubezni«. P. Pij, ki je zase govoril, da je le ubogi pater, ki moli, je zapisal, da je molitev največji apostolat, ki ga duša lahko opravlja v Božji Cerkvi. »Vedno bodite radostni apostoli molitve!« je papež spodbudil zbrane.

Poleg telesa, zdraviti dušo
Nadaljeval je, da je sveti p. Pij, poleg »duhovnega usmiljenja molitvenih skupin«, želel tudi izjemno »delo telesnega usmiljenja«, kar je bila bolnišnica Hiša lajšanja trpljenja, ustanovljena pred šestdesetimi leti. Želel je, da ne bi bila samo bolnišnica, ampak »tempelj znanosti in molitve«. Človeška bitja namreč poleg tehnično pravilne oskrbe vedno potrebujejo nekaj več. Potrebujejo človečnost, potrebujejo pozornost srca. »To je zelo pomembno,« je poudaril papež, »zdraviti bolezni, predvsem pa skrbeti za bolnika.« Lahko se zgodi, da medtem ko se zdravijo rane telesa, se večajo rane duše, ki se zdravijo počasneje in pogosto tudi težje. »Samo bližina in molitev lahko pomagata, da se pozdravijo.« Tudi umirajoči, včasih na videz nezavestni, sodelujejo v molitvi, ki se z vero moli ob njih, se izročajo Bogu in njegovemu usmiljenju. Frančišek je vsem, ki s svojimi sposobnostmi, ljubeznijo in živo vero, služijo bolnikom, izrazil svojo veliko hvaležnost: »Prosimo za milost, da bi prepoznali navzočnost Kristusa v bolnih osebah in v tistih, ki trpijo. Kot je ponavljal p. Pij, bolnik je Jezus.«

Ob koncu je besede namenil še vsem vernikom nadškofije Manfredonia-Vieste-San Giovanni Rotondo. Sv. Janez Pavel II. je dejal, da kdor je prišel v San Giovanni Rotodo, da bi se udeležil maše, prosil za nasvet ali se spovedal pri p. Piju, je izžareval luč vstajenja. »Da bi vsak, ki pride v vašo lepo deželo, lahko našel v vas odsev nebeške luči!« je še dejal papež Frančišek, zatem pa skupaj z vsemi zbranimi na Petrovem trgu molil Očenaš in Zdravamarijo.