VATIKAN (četrtek, 4. februar 2016, RV) – Duhovna prenova, boj proti korupciji in nasilju, prizadevanje za dialog in mir. To je nekaj tem, o katerih je papež Frančišek spregovoril v intervjuju za mehiško agencijo Notimex, in sicer nekaj dni pred svojim apostolskim potovanjem v Mehiko. Pogovor, ki ima končno obliko video-intervjuja, je bil sestavljen naknadno, iz posnetkov vnaprej izbranih vprašanj mehiških državljanov in papeževih odgovorov, posnetih v Domu sv. Marte.
»V Mehiki želim biti orodje miru«
»V Mehiki želim biti orodje miru,« je med
drugim zatrdil sveti oče. In sicer »orodje miru« skupaj s celotnim mehiškim
narodom. Mehika nasilja, korupcije, trgovine z mamili, ni Mehika, kakršno želi Mati
iz Guadalupeja. Zato papež prihaja, da bi z Mehičani molil za razrešitev vseh teh
problemov. Da bi jih spodbudil v vsakdanjem boju proti korupciji, vojni, organiziranemu
kriminalu. Mir je »obrtniško delo«. Je delo, ki se opravlja vsak dan. Prepozna
se v načinu, kako »vzgajam otroka ali kako otroka pobožam«. Mir se rojeva
iz nežnosti, iz razumevanja, je nadaljeval papež. Nato je poudaril, da je ključna
beseda »dialog«: dialog med voditelji, z ljudstvom in med ljudstvom. Potrebno
je biti odprti, se pogovarjati, prisluhniti argumentom drugih, se pustiti popravljati.
Papeževa predanost Devici iz Guadalupeja
Za dar miru Mehičani lahko prosijo Devico iz Guadalupeja:
za mir srca, družine, mesta in cele države. Papež Frančišek je osebno zelo predan
Mariji iz Guadalupeja. Doslej jo je obiskal dvakrat. Pogosto – je povedal – kadar
»me je strah kakšnega problema«, »sam sebi ponavljam besede«, ki
jih je Devica namenila Juan Diegu: »Ne boj se, kaj nisem tukaj jaz, ki sem tvoja
mati?« Včasih, je še pojasnil papež, se »postavim pred njeno podobo in ostanem
tam ter jo gledam«, »čutim, da je mati, ki skrbi, ki varuje, ki vodi dalje
narod, družino«, ki te nežno poboža in odžene strah. Njena podoba je zelo zgovorna,
je podoba, ki daje zatočišče.
Vera mora biti sredi življenja vseh dni
V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o »duhovni
prenovi« Mehičanov, za katero želi, da bi bila sad njegovega obiska. Tako je
pojasnil, da prihaja, da bi »bil služabnik njihove vere«. Kajti to je tudi
povod, da je postal duhovnik: da bi služil. Vera, je nato nadaljeval, mora iti ven,
biti mora sredi življenja vseh dni, biti mora »javna vera«. Prava vera postane
močna ravno v trenutkih krize. Res je, da imamo danes v svetu krizo vere, a istočasno
imamo tudi blagoslov in veliko željo, da bi vera šla ven, da bi bila misijonarska.
Vera ne sme biti »ustekleničena«, ne sme biti »muzejska«. Rojeva
se iz dotika, iz dialoga z Jezusom. Je vera, ki mora iti na ulice, in sicer ne le
za procesije, ampak mora priti vse do delovnih mest, v šole, v družine. Vera mora
»biti na poti, kakor Jezus«. Od tu izhaja papeževo povabilo k prenovi vere.
Papež prihaja k Mehičanom, da »bi se okužil z bogastvom njihove vere«
Na koncu je sveti oče še dodal, da pa v Mehiko ne
prihaja kakor sveti trije kralji, obloženi z darili. Nasprotno, prihaja »kakor
romar«, v želji, da bi mu mehiški narod tudi »kaj dal«. Prihaja iščoč
bogastvo vere, ki ga ima, prihaja, da bi »se okužil z bogastvom te vere«.
Vi niste »narod sirota«, je papež Frančišek dejal Mehičanom, saj se lahko
»ponašate s tem, da imate Mater«. In kadar narod ne pozabi svoje Matere,
prejme bogastvo, katerega ni moč opisati: »Mati – to je veliko bogastvo, katerega
prihajam iskat v Mehiko.« Tako je zaključil papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |