2016-01-29 12:30:00

Papež sprejel člane Kongregacije za nauk vere


VATIKAN (petek, 29. januar 2016, RV) – Člani Kongregacije za nauk vere so se danes, ob zaključku plenarnega zasedanja, srečali s papežem Frančiškom. Sveti oče jim je spregovoril o pomembni vlogi kolegialnosti pri opravljanju njihovega dela, v ospredje pa postavil tudi pomen komplementarnosti med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi. Najprej pa je spomnil na jubilej Usmiljenja.

»Nahajamo se v svetem letu Usmiljenja,« je papež začel svoj govor in izrazil upanje, da bi v tem jubileju vsi člani Cerkve prenovili svojo »vero v Jezusa Kristusa, ki je obličje Očetovega usmiljenja in pot, ki združuje Boga in človeka«. Vse krščansko ljudstvo bi naj v tem letu v središče postavilo »telesna in duhovna dela usmiljenja«. Ob koncu življenja se nas bo vprašalo, ali smo dali jesti lačnemu in piti žejnemu, in tudi, ali smo osebam pomagali priti iz dvoma, ali smo grešnike opominjali in jih spodbujali, ali smo se borili proti nevednosti, predvsem tisti, ki se nanaša na krščansko vero in dobro življenje.

Skrbeti za celovitost vere in navad
Papež je spregovoril o nalogah kongregacije in najprej izpostavil skrb za celovitost vere. Krščanska vera ni samo znanje, ki ga je treba ohranjati v spominu, ampak je resnica, ki jo je treba živeti v ljubezni. Zato je skupaj z naukom treba varovati tudi celovitost navad, predvsem v bolj krhkih življenjskih okoljih. Priličenje vere Kristusovi osebi obsega tako dejanje razuma kot moralni odgovor na njegov dar.

Pomen skupnega dela in pravilne sinodalnosti
Skrb za celovitost vere in navad je zelo delikatna naloga. Za dobro opravljanje tega poslanstva je zato pomembna kolegialna prizadevnost. Papež je spomnil, da je pri delu kongregacije zelo pomemben tudi prispevek svetovalcev in komisij, pomembna so tudi redna tedenska srečanja ter redna in plenarna zasedanja. »Na vseh ravneh cerkvenega življenja je treba pospeševati pravilno sinodalnost,« je zatrdil in spomnil na lanskoletno srečanje s predstavniki komisij za nauk vere pri evropskih škofovskih konferencah, ko so skupaj, kolegialno pristopili k nekaterim doktrinalnim in pastoralnim izzivom. »Na ta način pomagate, da se v vernikih prebujata novi misijonarski zagon in večja odprtost za transcendentno razsežnost življenja, brez katere je Evropa v nevarnosti, da bo izgubila tistega humanističnega duha, ki ga prav tako ljubi in brani,« jim je zatrdil papež. Spodbudil jih je, naj nadaljujejo s sodelovanjem s škofovskimi konferencami in posameznimi škofi v tem času naglih sprememb, ko je vedno večja tudi kompleksnost problemov.

Komplementarnost med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi
Pomemben prispevek kongregacije k prenavljanju cerkvenega življenja pa je tudi proučevanje »komplementarnosti med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi«. Kot je dejal papež, so ti darovi poklicani med seboj delovati v sinergiji za dobro Cerkve in sveta. »Pričevanje o tej komplementarnosti je danes nujno. Predstavlja zgovoren izraz tiste običajne raznovrstnosti oblik, ki sestavlja cerkveno tkivo in odseva ubrano občestvo, ki živi v srcu troedinega Boga.« Enost in raznovrstnost sta pečata ene Cerkve, ki se – spodbujena s strani Duha – zna z varnim in zvestim korakom podati proti tistim ciljem, ki ji jih vstali Gospod kaže v zgodovini. Tu se po papeževih besedah dobro vidi, kako se sinodalna dinamika rojeva iz občestva in vodi k vedno bolj udejanjenemu, poglobljenemu in razširjenemu občestvu.








All the contents on this site are copyrighted ©.