Pri papežu člani italijanskega narodnega odbora za bioetiko

VATIKAN (četrtek, 28. januar 2016, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel člane italijanskega narodnega odbora za bioetiko. Izpostavil je središčno mesto človeške osebe in služenje človeku v njegovi celovitosti, med drugim pa spodbudil k usklajenosti standardov in pravil za biološke in medicinske dejavnosti, ki bi priznavali vrednote in temeljne pravice.

Zrela civilna odgovornost
Vsem je znano, da je Cerkev občutljiva za etične tematike, je začel svoj govor sveti oče. A morda ni vsem enako jasno, da »si Cerkev na tem področju ne prisvaja nobenega privilegiranega prostora, temveč je zadovoljna, kadar civilna zavest na različnih ravneh razmišlja, razločuje in deluje na osnovi svobodne in odprte razumnosti ter vrednot, ki so sestavni del osebe in družbe«. Ravno ta »zrela civilna odgovornost« je po Frančiškovih besedah znamenje, da je setev evangelija bila rodovitna, s tem ko je »uspela spodbuditi raziskovanje resničnega, dobrega in lepega pri kompleksnih človeških in etičnih vprašanjih«.

V osnovi gre za služenje človeku v celoti, s posebno pozornostjo in skrbjo za najšibkejše in najbolj prikrajšane osebe, katerih glasu ni slišati. Na tem področju se cerkvena in civilna skupnost srečujeta in sta poklicani sodelovati v skladu s svojimi pristojnostmi, je zatrdil papež.

Človeško bitje obravnavati v njegovi edinstvenosti in celovitosti
V nadaljevanju je spomnil, da je odbor večkrat obravnaval spoštovanje celovitosti človeškega bitja in zaščito zdravja od spočetja do naravne smrti, upoštevajoč pri tem osebo v njeni edinstvenosti, vedno kot cilj in nikoli samo kot sredstvo. To etično načelo je temeljno tudi takrat, ko gre za biotehnološka izvajanja v medicini, ki ne smejo nikoli biti uporabljena v škodo človeškemu dostojanstvu, niti ne smejo biti usmerjene samo v industrijske in trgovske namene.

Bioetika je nastala zato, da preko kritičnega pristopanja sooča razloge in pogoje, ki jih zahteva dostojanstvo človeške osebe, z razvojem znanstvenih disciplin ter bioloških in medicinskih tehnologij, ki pa zaradi naglega ritma lahko izbrišejo vse, kar ni koristno in profitno.

Člani odbora se zavedajo, da »raziskovanje na področju kompleksnih bioetičnih problemov ni lahko in vedno ne doseže hitrega in ubranega zaključka«; da »vedno zahteva ponižnost in realizem ter se ne boji soočanja med različnimi stališči«; in navsezadnje, da »pričevanje o resnici prispeva k zorenju civilne zavesti«.

Papež spodbudil k delu na nekaterih področjih
Papež Frančišek je zbrane še želel spodbuditi pri njihovem delu na nekaterih področjih. Najprej je izpostavil »interdisciplinarno analizo vzrokov okoljskega propadanja«. Izrazil je željo, da bi odbor izoblikoval smernice na področju bioloških znanosti, ki bi spodbujale ohranjanje in varovanje okolja ter skrb zanj. Predlagal je, da bi na tem področju bilo primerno soočiti biocentrične teorije z antropocentričnimi ter poiskati poti, ki priznavajo pravilno središčnost človeka v primerjavi z ostalimi živimi bitji in celotnim okoljem, tudi zato, da bi se tako pomagalo definirati nenadomestljive pogoje za zaščito prihodnjih generacij.

Na drugem mestu je izpostavil »temo onesposobljenosti in družbene izključenosti ranljivih subjektov v družbi, ki je usmerjena v tekmovalnost in pretiran napredek«. Po papeževem prepričanju je velik izziv zoperstaviti se kulturi odmetavanja, ki ima mnogo izrazov, med temi pa je Frančišek navedel obravnavanje človeških zarodkov kot odpadni material, enako pa velja tudi za bolne in ostarele osebe, ki se približujejo smrti.

Nazadnje je papež Frančišek člane odbora spodbudil še k vedno večjemu prizadevanju na mednarodni ravni: da bi bilo mogoče »doseči usklajenost standardov in pravil za biološke in medicinske dejavnosti«, in sicer takšnih »pravil, ki bi priznavala vrednote in temeljne pravice«.