Izšla poslanica za svetovni dan medijev: Komunikacija in usmiljenje

VATIKAN (petek, 22. januar 2016, RV) – Danes je izšla poslanica papeža Frančiška za 50. svetovni dan množičnih medijev, ki bo letos potekal v nedeljo, 8. maja. V znamenju svetega leta Usmiljenja, dokument v ospredje postavlja odnos med komunikacijo in usmiljenjem, kar razberemo že iz naslova: Komunikacija in usmiljenje: rodovitno srečanje. Poslanico so predstavili na tiskovnem uradu Svetega sedeža.

Božja ljubezen je komunikacija
Že na začetku beremo, da je Cerkev živo utelešenje usmiljenega Boga in zato poklicana živeti usmiljenje kot značilno potezo vsega svojega obstoja in delovanja. »To, kar rečemo, in kako rečemo, vsaka beseda in vsaka gesta, bi moralo izražati sočutje, nežnost in odpuščanje Boga za vse,« zapiše papež. Božja ljubezen je po svoji naravi komunikacija, vodi v odpiranje in ne v izolacijo. Če so naše srce in naše misli spodbujeni z božjo ljubeznijo, bo naša komunikacija postala prinašalka Božje moči.

Komunikacija ustvarja mostove
Komunikacija ima moč, da ustvarja mostove, podpira srečanje in vključevanje ter tako bogati družbo. Besede lahko vzpostavljajo mostove med osebami, ozdravljajo ranjen spomin ter gradijo mir in harmonijo. In to tako v fizičnem kot digitalnem okolju. Besede in dejanja naj so zato takšni, da nam pomagajo izstopati iz začaranih krogov obsodb in izdaj, v katere se zapletajo posamezniki in narodi in ki vodijo v izražanje s sovražnimi sporočili. Papež doda, da »kristjanova beseda mora prispevati k rasti občestva in tudi takrat, ko mora odločno obsoditi zlo, naj nikoli ne pretrga odnosa in komunikacije«.

Frančišek vse ljudi dobre volje povabi, naj odkrijejo moč usmiljenja, ki ozdravlja pretrgane odnose in prinaša mir in ubranost v družine in v skupnosti. Usmiljenje namreč lahko aktivira nov način govora in pogovarjanja.

Usmiljenje v političnem in diplomatskem jeziku
V nadaljevanju poslanice se dotakne tudi jezika v politiki in diplomaciji. Tudi ta bi se naj navdihoval pri usmiljenju. Vse, ki imajo določeno odgovornost v institucijah, politiki in pri oblikovanju javnega mnenja, papež poziva, naj bdijo nad načinom svojega izražanja do tistih, ki mislijo ali delujejo drugače ali so celo v zmoti. Lahko je izrabiti okoliščine ter gojiti nezaupanje, strah in sovraštvo. A veliko poguma je potrebnega, da bi se osebe usmerilo proti procesom sprave. In ravno to je pozitivna in ustvarjalna drznost, ki daje prave rešitve na stare konflikte ter priložnosti za realizacijo trajnega miru.

Papež spregovori tudi o komunikaciji v Cerkvi, pri duhovnikih in v družini. V ospredje postavi temeljno vlogo poslušanja, ki je mnogo več kot samo slišati. Spomni pa tudi na spletno pošto, kratka telefonska sporočila, socialna omrežja in klepete, ki so prav tako lahko oblike popolnoma človeškega komuniciranja. »Ni tehnologija tista, ki določa, ali komunikacija je ali ni avtentična, ampak sta to človekovo srce in njegova zmožnost pravilne uporabe sredstev, ki so  mu na razpolago,« izpostavi Frančišek.

Komunikacija in bližina
Ob koncu poslanice poudari, da so komunikacija, njeni prostori in orodja mnogim osebam razširili obzorja. »To je Božji dar, a je tudi velika odgovornost.« To moč komunikacije papež opredeli kot »bližino«: »Srečanje med komunikacijo in usmiljenjem je rodovitno v takšni meri, v kakšni ustvarja bližino, ki skrbi, tolaži, ozdravlja, spremlja in praznuje. V razdeljenem, razdrobljenem, polariziranem svetu, komunicirati z usmiljenjem pomeni prispevati k dobri, svobodni in solidarni bližini med Božjimi otroki in brati po človečnosti.«