Frančišek med jutranjo mašo: Naloga škofa je moliti in oznanjati

VATIKAN (petek, 22. januar 2016, RV) – Med jutranjo mašo v kapeli Doma svete Marte je papež dejal, da je naloga škofa moliti in oznanjati Jezusovo vstajenje. Če škof ne moli in ne oznanja evangelija, ampak se ukvarja z drugimi stvarmi, bo Božje ljudstvo zaradi tega trpelo.

Škofje so stebri Cerkve in priče Jezusovega vstajenja
Današnji evangelij (Mr 3,13-19) govori o Jezusovi postavitvi dvanajstih apostolov. Jezus jih izbere, »da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat ter bi imeli oblast izganjati hude duhove«. Dvanajsteri so prvi škofje. Po Judovi smrti je bil izbran Matija in, kot je zatrdil papež Frančišek, je to prvo škofovsko posvečenje v Cerkvi. Škofje so stebri Cerkve, poklicani so biti pričevalci Jezusovega vstajenja. »Mi, škofje,« je dejal, »imamo to odgovornost, da smo priče: priče, da je Gospod Jezus živ, da je Gospod Jezus vstal, da Gospod Jezus hodi z nami, da nas Gospod Jezus rešuje, da je Gospod Jezus dal svoje življenje za nas, da je Gospod Jezus naše upanje, da nas Gospod Jezus vedno sprejema in nam odpušča. Pričevanje. Naše življenje mora biti to: pričevanje. Pravo pričevanje o Kristusovem vstajenju.«

Dve nalogi: moliti in pridigati
Škofje imajo dve nalogi, je nadaljeval: »Prva naloga škofa je biti z Jezusom v molitvi.« Prva naloga škofa ni delati pastoralne načrte, ampak moliti – to je prva naloga, je bil odločen papež. »Druga naloga pa je biti priča, to pomeni pridigati. Pridigati zveličanje, ki nam ga je prinesel Gospod Jezus. Dve nalogi, ki nista ravno lahki, a ravno ti dve nalogi sta trdna stebra Cerkve. Če ta dva stebra oslabita, ker škof ne moli ali pa moli malo, pozabi moliti, ali ker škof ne oznanja evangelija, se ukvarja z drugimi stvarmi, tudi Cerkev oslabi, trpi. Božje ljudstvo trpi. Ker so stebri šibki.«

Papež pozval k molitvi za škofe
Cerkev ne more obstajati brez škofa. Zato je molitev za vse škofe dolžnost, dolžnost ljubezni, dolžnost otrok v odnosu do Očeta, dolžnost bratov, da bi družina ostala združena v izpovedovanju živega in vstalega Jezusa Kristusa. Frančišek je zato povabil k molitvi za škofe: »Kajti tudi mi smo grešniki, tudi mi imamo slabosti, tudi mi smo v nevarnosti kakor Juda, saj je tudi on bil izbran za steber. Tudi mi smo v nevarnosti, da ne bi molili, da bi počeli kaj, kar ni oznanjevanje evangelija in izganjanje demonov. Moliti – da bi škofje bili tisto, kar je hotel Jezus, da bi vsi mi pričevali o Jezusovem vstajenju.«

Papež je pojasnjeval, da Božje ljudstvo moli za škofe tudi pri vsaki maši: moli se za Petra, za glavo škofovskega zbora, moli se za krajevnega škofa. »A to je premalo,« je dodal, »pove se ime in velikokrat se pove iz navade.«  Za škofa je treba moliti s srcem ter Gospoda prositi: »Gospod, skrbi za mojega škofa, skrbi za vse škofe; pošlji nam škofe, ki bodo resnične priče, škofe, ki bodo molili, škofe, ki nam bodo s svojim pridiganjem pomagali razumeti evangelij; ki bodo gotovi, da si ti, Gospod, živi, da si med nami.«