2016-01-19 11:17:00

Msgr. Andreatta o pomenu romanja kot pastoralnega orodja


VATIKAN (torek, 19. januar 2016, RV) – Danes se v okviru jubileja usmiljenja v Rimu začenja tridnevno mednarodno srečanje za vse, ki organizirajo romanja ali delajo v romarskih svetiščih. Dogodek organizirata Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije in institucija Opera Romana Pellegrinaggi (ORP), ki skrbi za organizacijo romanj. In sicer pod naslovom: Župnije in svetišča – kraji usmiljenja. Namen srečanja je predvsem ponovno poudariti pastoralno in vzgojno vrednost romanja. Več o dogodku in o samem pomenu romanja je za Radio Vatikan povedal msgr. Liberio Andreatta, pooblaščeni upravitelj institucije Opera Romana Pellegrinaggi.

Romanje – pastoralno orodje evangelizacije in kateheze
Najprej poudarja, da je bila želja svetega očeta imeti med prvimi jubileji prav ta »jubilej rektorjev svetišč, župnikov in organizatorjev romanj«. In sicer zato, da bi vstopili v kulturo in miselnost ozaveščenosti o dejstvu, da je romanje »predvsem evangelizacija in kateheza«. Zato naj bi bilo tudi uporabljano kot »izvirno pastoralno orodje evangelizacije in kateheze«.

Na romanje s skupnostjo, ne sami
Vendar pa sedanji trenutek ni najbolj naklonjen organizaciji romanj. Kot pravi msgr. Andreatta, je naša družba zaznamovana s pospešenim trošenjem vsega in s kulturo individualizma. Izgubili smo občutek za skupnost. »Veliko bolj bi torej morali delati z duhovniki, da bi vernikom pomagali razumeti, da se na romanje ne gre sami, ampak skupaj s skupnostjo. Je namreč izkušnja Cerkve in izkušnjo Cerkve se živi, v kolikor se soudeležuje.« Gre torej za vzgajanje, da bi hodili skupaj, da bi živeli skupaj, da bi pomagali bratu v potrebi.

Strah in krizo je mogoče preseči z orodji življenja skupnosti in solidarnosti
Romanja v današnjem času ovirata tudi ekonomska kriza in strah zaradi grožnje terorizma. A strah ter krizo je mogoče preseči, meni msgr. Andreatta. Zlasti če uporabljamo tako imenovani »orodji« življenja skupnosti in solidarnosti. Andreatta nato zatrjuje, da je razumljivo, da romarji te prve mesece svetega leta »živijo s svojimi skupnostmi, v svojih katedralah, s svojimi škofi, s svojimi duhovniki, v svojih svetiščih« - glede na tokratno novost, da jubilej poteka po celem svetu, ne le v Rimu. Prav tako je svež spomin na dogodke iz Pariza in strah še vedno prevladuje. A spomladi in okoli velike noči bo po Andreattijevih besedah število romarjev višje tudi v Rimu.

Sveta dežela je srce romanja
Cilj romarjev je že od vedno tudi Sveta dežela, ki je pravzaprav »srce romanja«, saj je kraj, kjer se je vse začelo. Romati v Sveto deželo pomeni vrniti se k lastnim izvirom, k lastnim koreninam. Tudi za tiste kraje sedanje obdobje ni najbolj ugodno. A navkljub temu se romarji od tam vračajo vedri. Zanje nevarnosti ni. Msgr. Andreatta poudarja, da se v štiridesetih letih njegovih izkušenj v Sveti deželi nikoli »ni skrivil niti las nobenemu romarju«. Tisti kraji so torej dostopni in romanja so varna: »V Sveto deželo se lahko in se mora iti. Ne smemo pustiti samih krščanskih skupnosti, ki živijo, tudi z ekonomskega vidika, od naše navzočnosti. Pojdimo torej: dobro bo za nas in zanje.«

Mednarodno srečanje od 19. do 21. januarja v Rimu
Mednarodno srečanje v Rimu, ki se odvija od danes pa do 21. januarja, se bo začelo s sprejemom po posameznih rimskih cerkvah. Prvi skupni dogodek na programu bo predavanje z naslovom: Romarji po Jezusovih sledeh. Svetišče kot izkušnja usmiljenja. Sledila bo sveta maša v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Jutrišnji dan se bo začel z molitvijo, nadaljeval pa s predavanjem na temo: Od svetišča do župnije. Romanje kot sestavni trenutek župnijske pastorale. Dopoldanski program bodo zaznamovale tudi kateheze na temo usmiljenja, medtem ko bo popoldne po jubilejnih cerkvah potekalo evharistično češčenje, med katerim je predvidena možnost za prejem zakramenta sprave. Srečanje se bo v četrtek sklenilo v Vatikanu. Na programu je najprej romanje do svetih vrat, nato koncert v dvorani Pavla VI. in ob dvanajstih še avdienca pri svetem očetu.








All the contents on this site are copyrighted ©.