Papež Frančišek: Kakšna je moja vera v Jezusa Kristusa?

VATIKAN (petek, 15. januar 2016, RV) – Kakšna je moja vera v Jezusa Kristusa? To vprašanje je bilo v središču papeževe današnje homilije med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Evangeljski odlomek, ki pripoveduje o ozdravljenju hromega v Kafarnaumu, nas spominja, da za resnično razumevanje Jezusa ne smemo imeti zaprtega srca, ampak moramo hoditi za njim po poti odpuščanja in ponižanja. Ljudje so si na raznorazne načine prizadevali približati se Jezusu, da bi mu lahko prisluhnili ali se ga preprosto le dotaknili. Niso razmišljali o nevarnostih, v katerih bi se zato lahko znašli. Množica pred hišo je bila tolikšna, da so morali odkriti streho in skozi nastalo odprtino spustiti posteljo, na kateri je ležal bolnik. Imeli so vero, je pripomnil papež Frančišek. Isto vero, kot jo je imela žena, ki se je sredi množice dotaknila roba Jezusove obleke in je ozdravela. Isto vero, kot jo je imel stotnik, katerega služabnik je ozdravel. To je »močna in pogumna vera, ki gre naprej«. In to je »srce, ki je odprto za vero«.

Če imamo zaprto srce, Jezusa ne moremo razumeti
Ko je bil Jezus na začetku svojega javnega delovanja in je šel v sinagogo v Nazaretu, je dejal, da je bil poslan, da bi osvobodil zatirane in zaprte, da bi slepim povrnil vid, da bi »začel leto milosti«, to je leto »odpuščanja in približevanja Gospodu«, da bi začel »pot naproti Bogu«. V dogodku, ki ga opisuje današnji evangeljski odlomek, pa Jezus naredi korak naprej: ne le, da bolne ozdravlja, temveč odpusti tudi njihove grehe. Med prisotnimi so bili nekateri, ki so imeli zaprto srce. Do določene točke so lahko sprejeli, da je bil Jezus »zdravitelj«. A odpustiti grehe je bilo zanje preveč. Šel je preko: »Nima pravice reči tega, kajti le Bog lahko odpusti grehe.« Jezus je vedel, da so tako premišljevali. A ni jim odvrnil, da v resnici on je Bog. Rekel je le: »Zakaj to premišljujete?« »Sin človekov ima oblast odpuščati grehe,« je še dodal Jezus in hromemu dejal, naj vstane, vzame svojo posteljo in ozdravi. Jezus je torej začel govoriti jezik, ki je ljudem in tudi nekaj učencem vzel pogum. Bil je namreč trd jezik.

Vera v Jezusa resnično spreminja naša življenja?
Razumemo, da Bog prihaja, da bi nas rešil bolezni in predvsem naših grehov. Da bi nas rešil in pripeljal k Očetu. Poslan je bil zaradi tega, da bi dal življenje za naše odrešenje. Težko pa je razumeti, ko Jezus pokaže oblast, ki je večja od človeške: da bi podaril odpuščanje, da bi dal življenje, da bi na novo ustvaril človeštvo. Podvomili so tudi njegovi učenci. Nekateri med njimi so odšli, tako da je Jezus preostale moral vprašati, če želijo tudi oni oditi.

»Vera v Jezusa Kristusa. Kakšna je moja vera v Jezusa Kristusa? Verjamem, da je Jezus Kristus Bog, Božji Sin? Ta vera mi spreminja življenje?« Papež je izrazil prošnjo, da bi se v naših srcih zares začelo »to leto milosti, leto odpuščanja, leto približevanja Gospodu«. »Vera je dar. Nihče si ne 'zasluži' vere. Nihče je ne more kupiti. Je dar. Me 'moja' vera v Jezusa Kristusa vodi k ponižanju? Ne pravim k ponižnosti, ampak k ponižanju, h kesanju, k molitvi, ki prosi: 'Odpusti mi, Gospod. Ti si Bog. Ti 'lahko' odpustiš moje grehe.'«

Dokaz naše vere je sposobnost hvaliti Boga
Ljudje so Jezusa iskali, je še poudaril papež Frančišek, da bi ga slišali, saj je govoril z oblastjo, ne kakor so govorili pismouki. Iskali so ga tudi, ker je ozdravljal in delal čudeže. A po tem, ko so videli vse to, so odšli, se čudili in hvalili Boga. »Hvaljenje. Dokaz, da verjamem, da je Jezus Kristus Bog v mojem življenju, da je bil poslan k meni, da mi odpusti, je hvaljenje: če imam sposobnost hvaliti Boga.« Hvaljenje Gospoda je zastonjsko, je še dodal sveti oče. Je zavest, ki jo daje Sveti Duh in ki te vodi, da rečeš: »Ti si edini Bog.« »Naj nam Gospod pomaga rasti v tej veri v Jezusa Kristusa Boga, ki nam odpušča in nam nudi leto milosti, ter naj nas ta vera pripelje do hvaljenja.«