VATIKAN (četrtek, 14. januar 2016, RV) – Vera vedno zmaga, kajti
v zmago spremeni tudi poraz. Vendar pa ni nekaj čarobnega, ampak je oseben odnos z
Bogom. Ni se je mogoče naučiti iz knjig, temveč je dar Boga, dar, za katerega moramo
prositi. To je povzetek današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo mašo v Domu
sv. Marte.
Ljudstvo je bilo poraženo, ker se je oddaljilo od Boga
Odlomek iz Prve Samuelove knjige opisuje, kako so
Filistejci porazili Božje ljudstvo. Le-to je poleg veliko mož izgubilo tudi dostojanstvo.
Izrael je do tega poraza pripeljalo počasno oddaljevanje od Gospoda, je pojasnil papež.
Ljudstvo je živelo posvetno, imelo je svoje malike. Hodilo je sicer v svetišče v Silu,
a je to zanj postalo zgolj »nekakšna kulturna navada«, saj so »izgubili
sinovski odnos z Bogom«. Boga niso častili in Gospod jih je pustil same. Da bi
zmagalo, je izraelsko ljudstvo nato uporabilo celo skrinjo zaveze, kakor da bi bila
»nekaj čarobnega«. V skrinji zaveze – je spomnil sveti oče – je bila postava,
katere se to ljudstvo ni držalo in se je od nje oddaljilo. Ni imelo več osebnega odnosa
z Gospodom. Na Boga, ki ga je rešil, je pozabilo. Zato je bilo poraženo, skrinjo zaveze
so zasegli Filistejci, Helijeva sinova, pokvarjena duhovnika, ki sta v svetišču v
Silu izkoriščala ljudi, sta padla. Poraz je bil popoln.
Takšen je konec ljudstva, ki se oddalji od Boga, je zatrdil papež Frančišek. To ljudstvo je imelo svetišče, a njegovo srce ni bilo z Bogom, Boga ni znalo častiti. Poraz je, če sicer verjameš v Boga, a je ta Bog »meglen, oddaljen«, Bog, ki ne vstopi v tvoje srce in katerega zapovedi ne spoštuješ.
Bog poraz lahko spremeni v zmago
Današnji evangeljski odlomek pa nam nasprotno govori
o zmagi: »Takrat je k Jezusu prišel gobavec, ki ga je prosil na kolenih – prav
v drži češčenja – in mu rekel: 'Če hočeš, me moreš očistiti.' Gospoda izzove, ko pravi:
'Jaz sem v življenju poraženec – gobavec je bil namreč poraženec, kajti ni mogel živeti
skupnega življenja, vedno je bil 'škartiran', bil je odstavljen – toda ti ta poraz
lahko spremeniš v zmago!'« To je pomen gobavčevih besed: »Če hočeš, me moreš
očistiti.« Jezusu se je gobavec tako zasmilil, iztegnil je roko, se ga dotaknil
in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Ta bitka se je preprosto, v dveh minutah,
zaključila z zmago. Tista druga, ki je trajala ves dan, pa se je sklenila s porazom.
Vera je naša zmaga
Papež Frančišek je nadaljeval, da je imel gobavec
nekaj, kar ga je potisnilo, da je šel k Jezusu in ga je izzval. To je bila njegova
vera. Apostol Janez pravi, da je zmaga nad svetom naša vera: »Vera je zmaga.«
Poraženci iz Prve Samuelove knjige so molili k Bogu, prinesli so skrinjo zaveze,
toda vere niso imeli, saj so nanjo pozabili. Gobavec pa je vero imel. In kadar prosimo
z vero – kakor nam je dejal sam Jezus – se premikajo tudi gore: »Sposobni smo
premakniti goro z ene na drugo stran: vera je sposobna tega. Jezus sam nam je rekel:
'Karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dano. Prosite in se vam bo dalo;
trkajte in se vam bo odprlo.' Toda, z vero. To je naša zmaga.«
Vere se ne nauči iz knjig, je dar
Prosimo torej Gospoda, da bi naša molitev vedno imela
te korenine vere, da bi se rojevala iz vere Vanj. Vera je milost, je dar, je na koncu
homilije še poudaril papež Frančišek. »Ne nauči se je iz knjig. Je dar, ki ti
ga da Gospod, toda zanj ga moraš prositi: 'Daj mi vero!'« Tisti mož, ki je Jezusa
prosil, da bi ozdravil njegovega sina, je dejal: »Verujem, Gospod! Pomagaj moji
neveri.« Molil je z vero in njegov sin je bil ozdravljen. »Prosimo Gospoda
za milost, da bi molili z vero; da bi bili prepričani, da nam bo dana vsaka stvar,
za katero ga prosimo; s tisto gotovostjo, ki nam jo daje vera. To je naša zmaga: naša
vera!«
All the contents on this site are copyrighted ©. |