Frančišek bo tretji papež, ki bo obiskal rimsko sinagogo

RIM (četrtek, 14. januar 2016, RV) – Obisk svetega očeta v rimski sinagogi to nedeljo bo za le-to tretji obisk papeža. Obenem pa bo dogodek peti obisk kateregakoli Petrovega naslednika v sinagogah.

Od leta 1986 do leta 2016
Papež je prag sinagoge prvič prestopil 13. aprila 1986. To je bil zgodovinski dogodek, ko sta se srečala Janez Pavel II. in takratni veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Elio Toaff. Isti papež je bil leta 2003 ponovno povabljen v sinagogo, a do tega obiska ni prišlo. Pač pa je 17. januarja 2010 prag rimske sinagoge kot drugi papež prestopil Benedikt XVI. Sprejel ga je rabin Riccardo Di Segni, ki je leta 2002 nasledil Toaffa. Tako kot pri papežu Frančišku tokrat je datum, izbran za obisk, sovpadal z dnevom za poglobitev in razvoj dialoga med katoličani in judi, ki poteka vsako leto. Med najpomenljivejšimi trenutki tistega obiska je bil papežev postanek pred spominsko ploščo, ki opozarja na atentat na sinagogo, ki se je zgodil 9. oktobra 1982. Benedikt XVI. je v času svojega pontifikata sicer obiskal še dve sinagogi: 19. avgusta 2005 v Kölnu in 18. aprila 2008 v New Yorku.

»Naši starejši bratje«
V središču pozornosti dosedanjih obiskov v rimski sinagogi je bila povezanost med Cerkvijo in judi. Zlasti odmevne so bile besede sv. Janeza Pavla II. o bratskem odnosu: »Judovsko verstvo nam ni tuje, ampak je na določen način bistveno povezano z našim verstvom … Z njim smo torej povezani, kakor nismo z nobenim drugim verstvom. Ste naši ljubljeni bratje, lahko bi rekli naši starejši bratje.« Janez Pavel II. je leta 1986 spomnil tudi, da je koncil poudaril, da Judom kot narodu ni mogoče pripisovati nobene krivde za to, kar »je bilo izvršeno pri Kristusovem trpljenju«. In sicer »niti tedaj živečim Judom brez razlike niti današnjim Judom«. Vsaka domnevna teološka utemeljitev diskriminacijskih ali še slabše preganjalnih ukrepov je torej neosnovana.

Duhovna bližina in bratstvo
Zaslužni papež Benedikt XVI. je med obiskom rimske sinagoge pred natanko šestimi leti poudaril »duhovno bližino in bratstvo«. Najtrdnejši in trajni temelj teh dveh najdemo v Svetem pismu. Na osnovi tega so pred nas nenehno postavljene naše skupne korenine, zgodovina in bogata kulturna dediščina, ki si ju delimo.

Po drugem vatikanskem koncilu
Obiska v rimski sinagogi v letih 1986 in 2010 predstavljata izstopajoča trenutka v tako imenovani novi fazi odnosov med katoličani in judi, ki se je začela z drugim vatikanskim koncilom. Med protagonisti in pobudniki tega novega obdobja sta bila poleg zadnjih treh papežev tudi Janez XXIII. in Pavel VI. O spodbujanju pozitivnih odnosov med drugim pričujejo številni pozivi in obsodbe vsake oblike antisemitizma, srečanja s predstavniki judovskega sveta in države Izrael, romanja v Sveto deželo (1964, 2000, 2009 in 2014) in navsezadnje tudi srečanja Dvostranske komisije delegacij Velikega rabinata v Izraelu in Komisije Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom.