RIM (sreda, 13. januar 2016, RV) – Sveti oče bo to nedeljo, 17. januarja, obiskal rimsko sinagogo. Frančišek bo za Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI. tretji papež, ki bo prestopil prag osrednjega judovskega svetišča v italijanski prestolnici. Več o pričakovanju in pomenu njegovega obiska je za Radio Vatikan povedal veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni.
Povabilo je bilo neizogibno
Papež Frančišek je bil v sinagogo povabljen kmalu
po svoji izvolitvi. Po rabinovih besedah je za judovsko skupnost pomembno, da jo po
njegovih dveh predhodnikih obišče tudi sedanji papež. Povabilo je bilo torej neizogibno,
izrečeno s simpatijo in obenem z umirjenostjo, potrebno za organizacijo obiska. Le-ta
bo v svojem bistvu poklon spominu na deportacijo judov in atentat na sinagogo. Program
se bo v celoti odvil v notranjosti svetišča. Na papeževo željo bo na začetku velik
del časa namenjen pozdravu čim večjemu številu prisotnih oseb. Šele po tem so predvideni
uradni govori. Sveti oče se bo sicer med obiskom osebno srečal s predstavniki organizacij
in zavodov, ki delujejo v skupnosti; s predstavniki judovstva po svetu, ki bodo v
Rim prišli posebej za to priložnost; s številnimi rabini – tako italijanskimi kot
izraelskimi – tudi s predsednikom evropskih rabinov; ter z nekdanjimi deportiranci.
Tretji papež, ki bo prestopil prag rimske sinagoge
Tokratni obisk bo nedvomno drugačen od obiskov prejšnjih
dveh papežev. Vsakdo med njimi je namreč drugačna osebnost in vsak obisk je umeščen
v drugačen zgodovinski trenutek: »Prvi obisk je bil zgodovinski, revolucionaren
dogodek; drugi obisk je zaznamoval željo po kontinuiteti odnosov z judovstvom, in
sicer v stilu, ki je bil lasten Benediktu. Tretji obisk pa na nek način predstavlja
stil tega papeža, njegovo zgodbo in njegov značaj.«
Verske razlike so za družbo bogastvo
Rabin Di Segni meni, da mora v sedanjem zgodovinskem
trenutku papežev obisk pustiti »temeljno sporočilo«. To je, da »so verske
razlike za družbo bogastvo, da prinašajo mir in napredek«. Torej ravno nasprotno
od tistega, kar nam trenutno sporočajo zaskrbljujoča znamenja po svetu. Kar zadeva
pojav migracij, rabin na prvo mesto postavlja človeško solidarnost do tistih, ki so
preganjani, ki bežijo, ki morajo na novo zgraditi življenje. Po drugi strani pa je
prisotna zaskrbljenost zaradi tistih, ki niso pripravljeni sprejeti najosnovnejših
pravil sobivanja in želijo uveljaviti drugačne ter nasilne oblike, ne da bi se poskusili
integrirati. Potrebno je najti rešitev, ki odgovarja na obe situaciji.
Judovska skupnost pri tem lahko pomaga s svojo kulturo in spominom. Zaradi lastne zgodovine namreč razume potrebo tistih, ki so morali oditi, da bi jim prišli naproti. Hkrati pa nudi tudi pomemben vzorec integracije v družbo, h kateri napredku so judje, kadar jim je to bilo omogočeno, vedno prispevali.
Odnos med judi in katoličani
Kar zadeva odnos med judi in katoličani rimski rabin
meni: »Nujno moramo razviti odnos sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, ki
bo veliko znamenje za nas in za druge.« Petdeset let po objavi koncilske izjave
Nostra Aetate je Komisija Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom objavila
dokument o teološki razsežnosti dialoga med verstvoma. Za judovsko skupnost so pomenljive
dejanske posledice tega dokumenta. Med njimi sta »spoštovanje do judovstva kot
ljudstva živega Boga« in pa »zavračanje organiziranih oblik spreobračanja
in evangelizacije«. V dokumentu je sicer veliko vprašanj, o katerih se bo po
rabinovih besedah potrebno še pogovarjati. Vseeno pa predstavlja osnovo, ki pomaga
razumeti sedanje stanje odnosov.
Papež Frančišek in dialog z judovstvom
Papež Frančišek je v dosedanjih treh letih pontifikata
pogosto pokazal zanimanje za dialog in prijateljski odnos. Med drugim je sprejel številne
judovske delegacije in obiskal Izrael, s čimer je potrdil in okrepil ozračje spoštljivosti.
V apostolski spodbudi Evangelii Gaudium (Veselje evangelija) je zapisal:
»Judov ne prištevamo med tiste, ki so poklicani, da se odvrnejo od malikov in
se spreobrnejo k pravemu Bogu.« Gre za trditev, ki se umešča na pot dialoga,
četudi ni novost. Zanikati to trditev bi pomenilo izvor lastne vere smatrati za malikovalstvo.
Vprašanje pa je, če za katoliško miselnost to zadostuje, saj judovstvo za katoličane
ostaja vera, ki je na nek način neizpolnjena. To pa je velik teološki problem, na
katerem bo potrebno še delati. A rabin dodaja, da velik del vernikov teh razprav ne
pozna, medtem ko bo papežev obisk »konkretno dejanje navzočnosti in prijateljstva«.
S tem bo »k razjasnitvi ozračja prispeval veliko bolj kot na desetine strani sicer
pomembnih doktrinalnih razglabljanj«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |