Papež bo to nedeljo obiskal sinagogo: Dejanje navzočnosti in prijateljstva

RIM (sreda, 13. januar 2016, RV) – Sveti oče bo to nedeljo, 17. januarja, obiskal rimsko sinagogo. Frančišek bo za Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI. tretji papež, ki bo prestopil prag osrednjega judovskega svetišča v italijanski prestolnici. Več o pričakovanju in pomenu njegovega obiska je za Radio Vatikan povedal veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni.

Povabilo je bilo neizogibno
Papež Frančišek je bil v sinagogo povabljen kmalu po svoji izvolitvi. Po rabinovih besedah je za judovsko skupnost pomembno, da jo po njegovih dveh predhodnikih obišče tudi sedanji papež. Povabilo je bilo torej neizogibno, izrečeno s simpatijo in obenem z umirjenostjo, potrebno za organizacijo obiska. Le-ta bo v svojem bistvu poklon spominu na deportacijo judov in atentat na sinagogo. Program se bo v celoti odvil v notranjosti svetišča. Na papeževo željo bo na začetku velik del časa namenjen pozdravu čim večjemu številu prisotnih oseb. Šele po tem so predvideni uradni govori. Sveti oče se bo sicer med obiskom osebno srečal s predstavniki organizacij in zavodov, ki delujejo v skupnosti; s predstavniki judovstva po svetu, ki bodo v Rim prišli posebej za to priložnost; s številnimi rabini – tako italijanskimi kot izraelskimi – tudi s predsednikom evropskih rabinov; ter z nekdanjimi deportiranci.

Tretji papež, ki bo prestopil prag rimske sinagoge
Tokratni obisk bo nedvomno drugačen od obiskov prejšnjih dveh papežev. Vsakdo med njimi je namreč drugačna osebnost in vsak obisk je umeščen v drugačen zgodovinski trenutek: »Prvi obisk je bil zgodovinski, revolucionaren dogodek; drugi obisk je zaznamoval željo po kontinuiteti odnosov z judovstvom, in sicer v stilu, ki je bil lasten Benediktu. Tretji obisk pa na nek način predstavlja stil tega papeža, njegovo zgodbo in njegov značaj.«

Verske razlike so za družbo bogastvo
Rabin Di Segni meni, da mora v sedanjem zgodovinskem trenutku papežev obisk pustiti »temeljno sporočilo«. To je, da »so verske razlike za družbo bogastvo, da prinašajo mir in napredek«. Torej ravno nasprotno od tistega, kar nam trenutno sporočajo zaskrbljujoča znamenja po svetu. Kar zadeva pojav migracij, rabin na prvo mesto postavlja človeško solidarnost do tistih, ki so preganjani, ki bežijo, ki morajo na novo zgraditi življenje. Po drugi strani pa je prisotna zaskrbljenost zaradi tistih, ki niso pripravljeni sprejeti najosnovnejših pravil sobivanja in želijo uveljaviti drugačne ter nasilne oblike, ne da bi se poskusili integrirati. Potrebno je najti rešitev, ki odgovarja na obe situaciji.

Judovska skupnost pri tem lahko pomaga s svojo kulturo in spominom. Zaradi lastne zgodovine namreč razume potrebo tistih, ki so morali oditi, da bi jim prišli naproti. Hkrati pa nudi tudi pomemben vzorec integracije v družbo, h kateri napredku so judje, kadar jim je to bilo omogočeno, vedno prispevali.

Odnos med judi in katoličani
Kar zadeva odnos med judi in katoličani rimski rabin meni: »Nujno moramo razviti odnos sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, ki bo veliko znamenje za nas in za druge.« Petdeset let po objavi koncilske izjave Nostra Aetate je Komisija Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom objavila dokument o teološki razsežnosti dialoga med verstvoma. Za judovsko skupnost so pomenljive dejanske posledice tega dokumenta. Med njimi sta »spoštovanje do judovstva kot ljudstva živega Boga« in pa »zavračanje organiziranih oblik spreobračanja in evangelizacije«. V dokumentu je sicer veliko vprašanj, o katerih se bo po rabinovih besedah potrebno še pogovarjati. Vseeno pa predstavlja osnovo, ki pomaga razumeti sedanje stanje odnosov.

Papež Frančišek in dialog z judovstvom
Papež Frančišek je v dosedanjih treh letih pontifikata pogosto pokazal zanimanje za dialog in prijateljski odnos. Med drugim je sprejel številne judovske delegacije in obiskal Izrael, s čimer je potrdil in okrepil ozračje spoštljivosti. V apostolski spodbudi Evangelii Gaudium (Veselje evangelija) je zapisal: »Judov ne prištevamo med tiste, ki so poklicani, da se odvrnejo od malikov in se spreobrnejo k pravemu Bogu.« Gre za trditev, ki se umešča na pot dialoga, četudi ni novost. Zanikati to trditev bi pomenilo izvor lastne vere smatrati za malikovalstvo. Vprašanje pa je, če za katoliško miselnost to zadostuje, saj judovstvo za katoličane ostaja vera, ki je na nek način neizpolnjena. To pa je velik teološki problem, na katerem bo potrebno še delati. A rabin dodaja, da velik del vernikov teh razprav ne pozna, medtem ko bo papežev obisk »konkretno dejanje navzočnosti in prijateljstva«. S tem bo »k razjasnitvi ozračja prispeval veliko bolj kot na desetine strani sicer pomembnih doktrinalnih razglabljanj«.