Msgr. Fisichella po prvem mesecu svetega leta usmiljenja

VATIKAN (sobota, 9. januar 2016, RV) – Minil je en mesec, odkar je papež Frančišek odprl sveta vrata bazilike sv. Petra. Msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, v svojem razmišljanju o svetem letu, ki je bilo objavljeno v vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano, spominja na takratne papeževe besede med homilijo: »Vstopiti skozi ta vrata pomeni odkriti globino Očetovega usmiljenja, ki sprejema vse in gre osebno vsakemu naproti. On je tisti, ki išče nas, On nam prihaja naproti. To bo leto, v katerem naj bi rasli v prepričanju o usmiljenju (…) Ko bomo šli skozi sveta vrata, naj torej začutimo, da smo soudeleženi v tej skrivnosti ljubezni in nežnosti. Opustimo vsako obliko strahu in bojazni, ker to ne pristoji tistemu, ki je ljubljen; raje uživajmo veselje srečanja z milostjo, ki vse preobrazi.«

Odkriti moč usmiljenja v vsakdanjem življenju
Sveta vrata so bila, kot nadalje spominja Fisichella, še pred 8. decembrom odprta v Banguiju. To dejanje je vpeljalo pomembno novost v zgodovino jubilejev. Prvič sveta vrata niso bila odprta v eni papeških bazilik, ampak v Afriki. Ta celina je bila tako izpostavljena pred celim svetom, da bi le-ta doumel potencial, ki ga ima za prihodnost človeštva. Papež Frančišek želi, da bi bil jubilej v prvi vrsti cerkveni dogodek, živet v vsaki škofiji, preko katerega bi verniki ponovno odkrili moč usmiljenja v vsakdanjem življenju. Gre za to, da bi vsakdo postal vidno orodje usmiljenja do vseh.

Sveto leto je odgovor na dejanske potrebe sedanjega trenutka
V Vatikan z vseh koncev sveta prihajajo ganljiva pričevanja o številčni udeležbi ljudstva na slovesnostih ob odprtjih svetih vrat. V katedralah in svetiščih ni bilo dovolj prostora za vse vernike, ki so tako napolnili tudi trge pred cerkvami, da bi le lahko uresničili to simbolično dejanje prehoda skozi sveta vrata. Po besedah msgr. Fisichelle je to konkretno znamenje, kako je bila intuicija svetega očeta odgovor na dejanske potrebe sedanjega trenutka. Obenem pa tudi spodbuda, da bi prihodnja leta živeli z misijonarsko odgovornostjo. Množična prisotnost ljudstva dokazuje, da sta sporočilo o srečanju s Kristusom in možnost izkustva Božje nežnosti in odpuščanja zaznavana kot osebna potreba, da bi dali smisel dramatičnim dogodkom sedanjih dni.

Pričevanje vere, ki nas ne pušča ravnodušnih
Vendar pa vse to ni preprečilo, da Rim ne bi ostal protagonist jubileja. V prvem mesecu svetega leta se je posebnih jubilejnih dogodkov udeležilo več kot milijon oseb. Številke za duhovno razsežnost niso pomembne, vseeno pa so pokazatelj intenzivne soudeležbe in iskrene potrebe. Odločitev civilnih oblasti, da v božičnem času del Ulice sprave rezervirajo za romarje, je omogočila opazovati val mnogih oseb, ki so se zoperstavile strahovom in poskusom marginalizacije javne udeležbe. Vsak dan je videti skupine vernikov ali posameznike, ki med molitvijo in z jubilejnim križem romajo do svetih vrat. Po Fisichellovih besedah je to pričevanje vere, ki nas ne pušča ravnodušnih. Tudi varnost med jubilejnimi dogodki v Rimu je bila zagotovljena do mere, da je mesto te praznične dni lahko doživljalo s pravo vedrino.

Usmiljenje prejmemo, da bi ga lahko podarjali
Usmiljenje je nekaj resničnega, kar vznemirja in kar, kakor uči papež Frančišek, vključi v gibanje osebnega prizadevanja. Usmiljenje prejmemo, da bi ga lahko podarjali. Brez tega kroženja manjka bistveno in tako ni mogoče v globini doumeti skrivnosti Očetove ljubezni. Jubilej usmiljenja mora vstopiti v srca ljudi, da bo lahko preoblikoval življenja.