2016-01-06 11:10:00

Priročnik za teden molitve za enost kristjanov


VATIKAN (sreda, 6. januar 2016, RV) – Vsako leto med 18. in 25. januarjem obhajamo teden molitve za enost kristjanov. Letos bo potekal pod geslom: »Poklicani smo, da oznanjamo čudovita Božja dela« (prim. 1 Pt 2,9). Tokratni priročnik je pripravila ekumenska skupina iz Latvije, ki je osnutek besedila izdelala med srečanjem v Rigi. V končni obliki je priročnik tako kot običajno nato uredila mednarodna komisija, ki jo imenujeta komisija Vera in ustava Ekumenskega sveta Cerkva ter Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani. Na spletni strani tega vatikanskega dikasterija je besedilo na razpolago v več jezikih.

Teden molitve za enost kristjanov
Teden molitve za enost kristjanov na severni polobli obhajamo med 18. in 25. januarjem, ker ta dva datuma zaobjemata pomenljiva praznika katedre sv. Petra in spreobrnjenja sv. Pavla. Na južni polobli Zemlje, kjer je januar obdobje počitnic, pa Cerkve teden molitve obhajajo kasneje, na primer v binkoštnem času, ki je prav tako pomenljivo obdobje za enost kristjanov.

Uporaba priročnika
Priročnik se lahko uporablja tekom celega leta, ne le med tednom molitve. Priporočljivo je, da se prilagaja krajevnim navadam, s posebno pozornostjo do različnih liturgičnih praks v njihovem družbeno-kulturnem kontekstu in pa seveda do ekumenske razsežnosti. V priročniku med drugim najdemo predlog za ekumensko bogoslužje; besedila, ki jih je mogoče vključiti v običajno liturgijo; posebne molitve in pesmi; ter tematska razmišljanja in svetopisemske odlomke za posamezne dni. Priročnik je kot vodilo lahko v pomoč tudi pri osebni molitvi.

Poklicani smo, da oznanjamo čudovita Božja dela
Letošnje geslo tedna molitve se nanaša na besede iz drugega poglavja Prvega Petrovega pisma: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, pridobljeno za to, da bi oznanjali hvalo njega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč; vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo, ki niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli« (1 Pt 2,9-10).

Apostol Peter kristjanom reče, da pred srečanjem z evangelijem niso bili ljudstvo. S povabilom, da so »ljudstvo, ki ga je Bog pridobil zase«, pa so prejeli moč Božjega zveličanja v Jezusu Kristusu in so tako postali »Božje ljudstvo«. Ta resničnost se izraža v krstu, ki je skupen vsem kristjanom in v katerem smo prerojeni iz vode in Duha (prim. Jn 3,5). V povezavi s tem priročnik vabi, da se vprašamo, kako razumemo našo skupno poklicanost biti Božje ljudstvo, in kako izražamo krstno identiteto »kraljevskega ljudstva duhovnikov«.

Sveto pismo je temelj resničnega, četudi nepopolnega občestva vseh kristjanov. Svetopisemska besedila nam pripovedujejo o zveličavnih dejanjih Boga v zgodovini odrešenja. Med njimi sta osvoboditev izpod egiptovskega suženjstva ali Jezusovo vstajenje, ki je vsem nam omogočilo dostop do novega življenja. Preko branja Svetega pisma v molitveni drži pa kristjani lahko prepoznajo »čudovita Božja dela« tudi v lastnih življenjih. Priročnik za teden molitve tako znova vabi, da bi si zastavili vprašanje. In sicer, na kakšen način odgovarjamo na čudovita Božja dela, ter na kakšen način Sveto pismo dojemamo kot Besedo, ki daje življenje in nas kliče k večji enosti.

Razlaga izbranega gesla v priročniku se nadaljuje s pojasnilom, da nas Bog ni izbral, da bi s tem imeli privilegij, temveč da bi dosegli nek cilj. Sveti smo le toliko, kolikor si prizadevamo služiti Bogu. To pa vedno pomeni »prinašati njegovo ljubezen vsem osebam«. Kristjani lahko na raznovrstne načine živimo svojo krstno poklicanost in pričujemo o čudovitih Božjih delih: z zdravljenjem ran, iskanjem resnice in enosti, z dejavnim zavzemanjem za spodbujanje človekovega dostojanstva.

Ekumenizem v Latviji
Kot že rečeno, je letošnji priročnik pripravila ekumenska skupina iz Latvije. Arheološke najdbe pričujejo, da je bilo krščanstvo na vzhodu te države prisotno že v 10. stoletju. Večina dokumentov sicer govori o začetkih v 12. in 13. stoletju, ko se je vera širila zahvaljujoč misijonskemu delovanju sv. Meinharda. Danes je Latvija »križišče, kjer se stikajo katoliško, protestantsko in pravoslavno verstvo«. Druga svetovna vojna in sledeča leta ateističnih totalitarnih ideologij so kristjane pripeljala do skupnega pričevanja za evangelij, ki je večkrat vodilo do mučeniške smrti. Ta povezanost v trpljenju je ustvarila globoko občestvo med latvijskimi kristjani.

Mnogi med njimi se danes srečujejo v manjših molitvenih skupinah in med ekumenskimi bogoslužji. V zavesti, da Kristusova luč in milost še nista dosegli vseh, latvijski kristjani skupaj delajo in molijo, da bi bile ozdravljene zgodovinske, etnične in ideološke rane, ki še sedaj kazijo družbo. Med ekumenskimi pobudami so skupno pismo škofov različnih veroizpovedi o temah, ki zadevajo etiko, zaščito življenja ali družbeno pravičnost; ekumenska kapela svetih Janeza Krstnika in Marije Magdalene, ki je bila v vasi Igate zgrajena na iniciativo laikov; ekumenski časopis Kaj nas povezuje?; ekumenski križev pot; ter iskreno medsebojno prijateljstvo. Ekumenizem v Latviji tako velja za »živega« in »živetega«.








All the contents on this site are copyrighted ©.