Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Gospodovega razglašenja

Mt 2,1-12
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva in jih spraševal, kje naj bi bil Kristus rojen. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji; kajti takôle je pisano po preroku:
'In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi vodilnimi mesti;
iz tebe bo namreč prišel voditelj,
ki bo pasel moje ljudstvo Izraela'.
Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, v katerem se je zvezda prikazala. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno poizvédite po detetu. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Ko so slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Nato so odprli svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v spanju opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Janez Krizostom pravi: »Betlehemska zvezda ni običajna zvezda, ker nobena druga zvezda nima moči, da bi vodila, saj se ni omejila na preprosto zvezdno premikanje, temveč je kazala pot.« Neznani pisec ob tem dodaja: »Zvezda se je postavila na čelo Modrim in s tem pokazala večno spoštovanje, ki ga imajo kozmične prvine do Kristusa.« Kromacij Oglejski pa pravi: »Božji Sin, ki je Bog vesoljstva, je v mesu prevzel človeško naravo. Nebo je naznanjalo prihod Edinega Boga, ki je sedaj pred Modrimi v jaslicah.« Neznani pisec nadalje razlaga: »Potem ko so Modri doumeli, da je ta otrok kralj, so mu darovali dragoceno zlato, dišeče kadilo in miro«, in nadaljuje: »Nemogoče bi bilo, da bi se Modri, potem ko so odšli od Heroda in našli Kristusa, vrnili k njemu. Domov so se vrnili po drugi poti.« Sveti Leon Veliki pa trdi: »Abrahamu je bilo nekdaj obljubljeno brezštevilno potomstvo, ki ne bo rojeno po mesu, temveč po rodovitnosti vere. Vstopi, vstopi v družino očakov velika množica ljudstev... Vsa ljudstva naj častijo Stvarnika vesolja in Bog naj ne bo znan samo v Judeji, temveč po vsem svetu.«

Misli Benedikta XVI.
Devica Marija, skupaj s svojim ženinom, predstavlja Izraelski rod, tisti 'ostanek', iz katerega naj bi vzklil Mesija. Medtem ko modri prestavljajo ljudstva, lahko bi tudi rekli civilizacije, kulture, verstva, ki, če tako rečemo, so na poti k Bogu, v iskanju njegovega kraljestva miru, pravičnosti, resnice in svobode. Najprej je jedro, ki ga pooseblja Marija, 'sionska hči', izraelsko jedro, torej ljudstvo, ki pozna ter ima vero v tistega Boga, ki se je razodel Očakom ter skozi zgodovino ljudstva. Ta vera doseže svojo dopolnitev ob polnosti časov v Mariji. V njej, ki je 'blažena, ker je verovala', je Beseda postala meso. Bog se je 'pojavil' na svetu. Marijina vera postane prvina in zgled vere Cerkve, ljudstva nove zaveze. To ljudstvo je že od vsega začetka vesoljno in to vidimo danes v podobah modrih, ki so prispeli v Betlehem, potem ko so hodili za zvezdo ter za pojasnili Svetega pisma.