Jn 1,1-18
Predgovor (prolog) Janezovega evangelija
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila
v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.
V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi in tema
je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je
kot priča, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč,
ampak naj bi pričeval o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala
na svet. Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo
lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala
moč, da postanejo Božji otroci; njim, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz
krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in
se naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od Očeta kot Edinorojeni,
polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej, klical in govoril: »Ta je bil
tisti, o katerem sem rekel: On, ki pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej
ko jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je
bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga
ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.
Razlaga cerkvenih očetov
Bogoslužje današnje nedelje nam ponovno nudi Uvod (Prolog) v Janezov evangelij, ki
smo ga slovesno brali na praznik Kristusovega rojstva. To čudovito besedilo izraža
v obliki himne skrivnost Učlovečenja, ki so ga oznanjali očividci, apostoli, predvsem
pa evangelist Janez, katerega praznik smo obhajali 27. decembra. Sveti Kromacij Oglejski
pravi: »Janez je bil najmlajši med vsemi Gospodovimi učenci; najmlajši po starosti
pa vendar starosta v veri« (Sermo II,1 De Sancto Iohanne Evangelista, CCL 9a, 101).
Ko beremo: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila
Bog« (Jn 1,1), vidimo, da se Evangelist, ki ga po izročilu upodabljajo z orlom, dvigne
nad človeško zgodovino in raziskuje Božje globine. Vendar se kmalu vrne nazaj v zemeljske
razsežnosti, kot njegov Učitelj: »In Beseda je postala meso« (Jn 1,14). Beseda je
'živa resničnost Boga, ki se posreduje ljudem tako, da On sam postane Človek' (J.
Ratzinger, Teologia della liturgia, LEV 2010, 618). Dejansko se je, kot pričuje Janez:
»naselila med nami in videli smo njeno veličastvo« (Jn 1,14). »On se je spustil dol,
da je sprejel našo ponižano pogojenost«, razlaga Leon Veliki, »ne da bi se pri tem
zmanjšalo njegovo veličastvo« Tractatus XXI, 2, CCL 138, 86-87). V Uvodu še lahko
preberemo: »Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1,16).
»Katera je prva milost, ki smo jo prejeli?«, se sprašuje sveti Avguštin in odgovarja:
»Vera,« in takoj doda: »Druga milost pa je 'večno življenje'« (Tractatus in Ioh. III,
8.9, CCL 36, 24.25).«
Misli Benedikta XVI.
V bogoslužju druge božične nedelje beremo Uvod (Prolog) v Janezov evangeliji, ki smo
ga slišali že tudi na sam božični dan. Po hrupu minulih dni in tekanju po nakupih
ter iskanju daril, nas Cerkev ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega
rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za naše življenje.
Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi čudovit povzetek krščanske vere. Začne od zgoraj:
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1)
in nato razodene neverjetno in za človeka nedoumljivo novost: »In Beseda je postala
meso in se naselila med nami« (Jn 1,14a). To nikakor ni retorični izraz, ampak resnično
živeta izkušnja! O tem govori namreč Janez, ki pričuje, ker je to videl: »In videli
smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od Očeta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice.«
(Jn 1,14b). Teh besed ni zapisal nek učen rabin ali učitelj postave, temveč so te
besede pričevanje ponižnega ribiča, ki ga je še kot mladeniča povabil Jezus iz Nazareta.
V treh letih življenja z Njim je skupaj z drugimi apostoli tako močno okušal Kristusovo
ljubezen, da se je celo sam imenoval »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. On je Jezusa
videl umreti na križu. Videl ga je, ko se je prikazal, potem ko je vstal. Skupaj z
drugimi je prejel njegovega Duha. Iz vse te izkušnje, ki jo je premišljeval v svojem
srcu, je prišel do globoke gotovosti: 'Jezus je učlovečena Božja Modrost, je večna
Božja Beseda, ki je postala umrljiv človek'.
All the contents on this site are copyrighted ©. |