Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Marije, Božje Matere

4Mz 6,22-27
Gospod je govoril Mojzesu in rekel: »Govôri Aronu in njegovim sinovom in jim reci: ›Tako blagoslavljajte Izraelove sinove. Recite jim:
Gospod naj te blagoslovi in te varuje.
Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.
Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.‹
Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil.«

Gal 4,4-7
Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Lk 2,16-21
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Gregor Veliki pravi: »V Jezusovem rojstvu se Božja slava razodeva na zemlji kot mir ter dobra volja med Bogom in človeštvom, med angeli in ljudmi«. Sv. Avguštin ob tem pravi: »Jezus je mož miru, celotno in popolno učlovečenje modrosti«. Sv. Efrem Sirski pa vse to povzame v sledečo misel: »Z rojstvom in smrtjo Jezusa iz Nazareta, sta v miru povezani nebo in zemlja«. Sv. Beda Častitljivi pravi, da so »pastirji, prvi oznanjevalci evangelija, postavili vzorec pridiganja pastirjem Cerkve. Marija je ohranila v svojem srcu to, kar je slišala in sedaj primerja to s tem, kar je brala v Stari zavezi in s tem, kar sedaj z razume ob Jezusovem rojstvu.«

Origen pravi, da se je Jezusova obreza zgodila enkrat, velja pa za vse. Jezusovo ime, ki pomeni Bog je Rešitelj, ima namreč moč, da porazi Satana in duhove teme. Sveti Beda Častitljivi ter sv. Ciril Aleksandrijski razlagata: »Že osmi dan Jezusovega življenja je njegovo izničenje in vstajenje razodeto v imenu, obrezi ter krstu, da s tem začne poslednje dni.«

Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre, vsem želim dobro leto! Na ta prvi dan leta želim, da doseže Božji blagoslov vsakega moškega in vsako žensko na svetu. To bom storil s starodavnim obrazcem, ki je v Svetem pismu: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir« (4Mz 6,24-26).

Bog naj nas blagoslovi, naj razjasni svoj obraz nad nami. Tako smo vzklikali z besedami psalma 66, potem ko smo v prvem berilu slišali starodaven duhovniški blagoslov nad ljudstvom zaveze. Še posebej je pomenljivo, da Bog na začetku vsakega novega leta usmeri na nas, njegovo ljudstvo, svetlobo svojega svetega Imena. To ime se med slovesnim svetopisemskim blagoslovom trikrat izgovori. Nič manj pomenljivo pa ni tudi to, da so dali Božji Besedi – »ki je meso postala in se naselila med nami« kot »resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9.14) – osmi dan po njegovem rojstvu, kakor pripoveduje današnji evangelij, ime Jezus (prim. Lk 2,21).

Devica Marija, ki jo danes častimo z naslovom Božja Mati, naj nam pomaga zreti obličje Jezusa, Kneza miru. Naj nas v tem novem letu podpira in spremlja; ter izprosi za nas ter za ves svet dar miru. Amen!