Sveti oče med splošno avdienco o znamenjih jubileja

VATIKAN (sreda, 16. december 2015, RV) – Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco posvetil »znamenjem jubileja«. Prvo znamenje so sveta vrata. Papež je spomnil, da so bila to nedeljo odprta sveta vrata rimske katedrale, bazilike sv. Janeza v Lateranu; tako kot tudi »vrata usmiljenja« katedral v vseh škofijah po svetu in v nekaterih svetiščih in cerkvah. Jubilej poteka po celem svetu, ne samo v Rimu, je poudaril papež: »Želel sem, da bi bilo to znamenje svetih vrat prisotno v vsaki delni Cerkvi, da bi jubilej usmiljenja lahko postal izkušnja, ki bi si jo delile vse osebe.« Sveto leto se je s tem začelo v celotni Cerkvi. Tudi prva sveta vrata so bila odprta sredi Afrike. V vsaki škofiji se jubilej tako obhaja kakor v Rimu. Na ta način pa je tudi »vidno znamenje vesoljnega občestva«.

Vrata usmiljenja po celem svetu – skrivnost občestva
To cerkveno občestvo mora postajati vedno bolj intenzivno, da bo Cerkev v svetu živo znamenje ljubezni in usmiljenja Očeta. Tudi datum 8. december poudarja prav to nujnost, saj začetek jubileja povezuje z zaključkom drugega vatikanskega koncila pred petdesetimi leti. Koncil je Cerkev namreč kontempliral in predstavil v luči skrivnosti občestva. Četudi je razkropljena po celem svetu in razčlenjena v številne delne Cerkve, obstaja le ena Cerkev Jezusa Kristusa, tista, ki jo je hotel On in za katero je daroval samega sebe.

Usmiljenje in odpuščanje ne smeta ostati le lepi besedi
»Ta skrivnost občestva, ki iz Cerkve dela znamenje Očetove ljubezni, raste in zori v našem srcu, kadar zaradi ljubezni, ki jo prepoznavamo v Kristusovem križu in v katero se poglabljamo, ljubimo kakor On ljubi nas same. Gre za neskončno Ljubezen, ki ima obličje odpuščanja in usmiljenja.« Usmiljenje in odpuščanje pa ne smeta ostati le lepi besedi. Uresničiti se morata v vsakdanjem življenju: »Ljubiti in odpustiti sta konkretno in vidno znamenje, da je vera preoblikovala naša srca in da nam dopušča v nas izraziti Božje življenje.« Ljubiti in odpustiti, kakor Bog ljubi in odpusti: to je življenjski program, v katerem ne sme biti prekinitev ali izjem. Program, ki nas spodbuja iti vedno onstran, ne da bi se utrudili, v gotovosti, da nas podpira očetovska prisotnost Boga.

Vrata so Jezus in Jezus je 'gratis'
Papež Frančišek je nadaljeval, da se to veliko znamenje krščanskega življenja zatem preoblikuje v mnoga druga znamenja, ki so značilna za jubilej. Že omenjena sveta vrata, ki so sedaj med jubilejem resnična »vrata usmiljenja«, nakazujejo Jezusa. Njegove besede so bile: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, bo rešen; hodil bo noter in ven in bo našel pašo« (Jn 10,9). »Iti skozi sveta vrata je znamenje našega zaupanja v Gospoda Jezusa, ki ni prišel, da bi sodil, ampak da bi rešil (glej Jn 12,47).« Papež je pri tem opozoril pred tistimi, ki ljudem pravijo, da morajo za to plačati. Zveličanja ni potrebno plačati, ni ga mogoče kupiti: »Vrata so Jezus in Jezus je 'gratis'.« On sam o tistih, ki ne pustijo vstopiti kakor je treba, pravi, da so tatovi in malopridneži. Zatorej moramo biti pozorni: »Zveličanje je gratis.«

Kakor sveta vrata ostajajo odprta, tako morajo tudi vrata srca biti odprta
Iti skozi sveta vrata je znamenje resničnega spreobrnjenja srca. Ko gremo skozi vrata, se je zato dobro spomniti, da moramo imeti na stežaj odprta tudi vrata srca. Ko stojimo pred vrati, moramo za to prositi Gospoda. Sveto leto ne bo imelo veliko učinka, če vrata srca ne bodo pustila, da gre skozi njih Kristus, ki nas spodbuja, da bi šli naproti drugim in jim prinesli Njega ter njegovo ljubezen. Kakor sveta vrata ostajajo odprta, ker so znamenje Božjega sprejemanja, tako morajo tudi naša vrata, vrata srca, biti vedno odprta, da ne bi nikogar izključila. Niti tistega ali tiste, ki sta mi zoprna – nikogar, je ponovil sveti oče.

Znamenje spovedi – praznik v nebesih
Nato je nadaljeval, da je pomembno znamenje jubileja tudi spoved: »Pristopiti k zakramentu, s katerim se spravimo z Bogom, je enakovredno neposredni izkušnji njegovega usmiljenja.« Pomeni najti Očeta, ki odpusti vse. Bog nas razume tudi v naših omejitvah in protislovjih. S svojo ljubeznijo nam govori, da nam je še bliže ravno takrat, ko priznamo svoje grehe. Bodri nas, da bi gledali naprej. Še več, kadar priznamo svoje grehe in prosimo za odpuščanje, je v nebesih praznik, Jezus praznuje. To je njegovo usmiljenje, ne smemo izgubiti poguma.

Srce z zgolj lastnimi močmi ne zmore odpustiti
Pogosto je težko odpustiti bližnjemu, sodelavcu, sosedi, tašči, svakinji itd. Vsi smo to že kdaj občutili. Toda kako lahko prosimo Boga, naj nam odpusti, če nato sami nismo sposobni odpustiti? Odpustiti je nekaj velikega, pa vendar ni enostavno. Srce je namreč ubogo, z zgolj lastnimi močmi ne zmore. Če pa se odpremo in sprejmemo Božje usmiljenje do nas, tudi sami postanemo sposobni odpustiti. Papež Frančišek je dodal, da je pogosto slišal reči, kako nekdo neke osebe ni mogel videti, kako jo je sovražil, toda po tem, ko se je približal Gospodu in ga prosil odpuščanja za svoje grehe, je ta človek tudi sam odpustil tisti osebi. »To so vsakodnevne stvari. In ta možnost je blizu nas. Zato pogum! Živimo jubilej začenši s temi znamenji, ki vsebujejo veliko moč ljubezni. Gospod nas bo spremljal in nas bo pripeljal do izkušnje drugih pomembnih znamenj za naše življenje. Pogum in naprej!«