V Peruju med blažene prišteti trije mučenci, en italijanski in dva poljska misijonarja

PERU (sobota, 5. december 2015, RV) – Danes bodo v Peruju med blažene v Cerkvi prišteti trije duhovniki misijonarji, ki so umrli kot mučenci. To so: Michał Tomaszek in Zbigniew Strzałkowski, ki sta bila minorita poljske narodnosti, ter Alessandro Dordi, škofijski duhovnik iz Italije.

Obdobje revolucije v Peruju
Za Radio Vatikan jih je predstavil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki bo današnjo beatifikacijo tudi vodil. Trije novi blaženi so poznani kot mučenci iz mesta Chimbote. V obdobju revolucije, med majem 1980 in novembrom 1992, je perujsko marksistično gibanje Sendero Luminoso storilo številne atentate proti Cerkvi, ubitih je bilo več duhovnikov, cerkve in drugi cerkveni objekti so bili požgani, oskrunjeni in uničeni. Voditelj gibanja, ki se je deset let kasneje pokesal in prosil odpuščanja, je takrat povedal, da je bilo povod za to nasilje prepričanje, da je vera za ljudstvo kakor opij, ki ga uspava, karitativno delo Cerkve pa kakor zid, ki onemogoča napredovanje revolucije.

Da bi preprečil takratno nadaljnje nasilje je pogumni škof Chimboteja, msgr. Luis Armando Bambarén, skupaj z duhovniki, misijonarji in laiki iz svoje škofije, spodbudil kampanjo intenzivne molitve in širjenja evangeljskega sporočila. In sicer, da bi podprl mir, življenje, dostojanstvo človeške osebe, bratstvo in odpuščanje, ki lahko premagajo vsako obliko sovraštva in nasilja. V tistem času je bil zgrajen tudi veliki križ miru (Cruz de la Paz), kot dokaz, da krščanstvo med ljudstvom spodbuja pristne človeške vrednote, pravičnost in družbeno skladnost. Križ je zgradila skupina 27 tisočih mladih.

Mučeništvo novih blaženih
Trije novi blaženi so bili mučenci. Oba minoritska duhovnika sta umrla 9. avgusta 1991. Stara sta bila le malo čez trideset let. Po večerni maši ju je zajela skupina oboroženih gverilcev, ju odpeljala in ustrelila. Možnosti, da bi se branila, nista imela, je povedal kardinal Amato. Bila sta ubita »iz sovraštva do vere, kakor jagnjeta, ki jih peljejo v zakol«. Zadnje trenutke sta preživela v molitvi, ob Božji besedi o semenu, ki ostane nerodovitno, če ne umre.

Italijanski misijonar je bil v Peruju od leta 1980 dalje. Zelo prizadeven je bil na področju oznanjevanja in promocije človeške osebe. Posebno skrb je posvečal otrokom, zapuščenim materam, bolnikom in revnim kmetom. Sam je živel skromno; kar je imel, je delil z ubogimi. Skupaj s škofom je bil žrtev atentata septembra 1990, a takrat je ostal nepoškodovan. 25. avgusta 1991 pa sta ga med vračanjem iz vasi, kjer je med sveto mašo krstil nekega otroka, ustavila dva mlada gverilca in ga trikrat ustrelila v obraz.

Vera, ljubezen, zvestoba
Michał Tomaszek, Zbigniew Strzałkowski in Alessandro Dordi nam zapuščajo tri sporočila: »Prvo je sporočilo vere.« Ti mučenci so med svojim misijonarskim delovanjem v Peruju številne ovire premagali zahvaljujoč izjemnemu zaupanju v Božjo previdnost. »Drugo sporočilo je sporočilo dejavne ljubezni.« Misijonarji so postali zaradi ljubezni, ker so začutili potrebo, da bi oznanjali Kristusa in ljudem prinesli veselo novico evangelija. Otroke in mlade so vzgajali za Jezusovo ljubezen, pomagali so revežem in bolnikom. Bili so ljubeznivi, sprejemajoči in delavni. »Tretje sporočilo pa je sporočilo zvestobe krščanski in misijonarski poklicanosti.« Trije mučenci so bili vztrajni v molitvi, z veseljem so živeli v uboštvu in preprostosti, niso bili navezani na zemeljske dobrine. V Peru so prišli, da bi z vsemi svojimi močmi služili Božjemu ljudstvu. S takšno razpoložljivostjo duha pa so pogumno sprejeli tudi smrt za Gospoda.