Papež: Brezmadežna - veličastna podoba božjega usmiljenja

VATIKAN (torek, 8. december 2015, RV) – Opoldne je sveti oče z okna apostolske palače molil Angelovo češčenje. Na Trgu svetega Petra se je zbralo okoli 70.000 oseb. Frančišek je spregovoril o Brezmadežni kot podobi božjega usmiljenja.

Brezmadežna – podoba božjega usmiljenja
Današnji praznik Brezmadežne nas vabi k opazovanju Marije, ki je bila edina od spočetja obvarovana izvirnega greha. Četudi je živela v svetu, zaznamovanem z grehom, se je ta ni dotaknil. »Marija je naša sestra v trpljenju, vendar pa ne v zlu in grehu,« je dejal papež. Zlo je bilo v njej poraženo še preden se je je dotaknilo, kajti Bog jo je napolnil z milostjo. Brezmadežno spočetje pomeni, da je Marija bila prva rešena s strani brezkončnega Očetovega usmiljenja; je prvencev zveličanja, ki ga Bog hoče po Kristusu podeliti vsakemu moškemu in ženski. Zato je Brezmadežna postala »veličastna podoba božjega usmiljenja, ki je premagalo greh«. »Mi, danes, na začetku jubileja Usmiljenja,« je zatrdil, »želimo gledati to podobo z zaupno ljubeznijo in jo motriti v vsem njenem sijaju ter jo posnemati v veri.«

Marija – mati novega človeštva
Z brezmadežnim Marijinim spočetjem smo po Frančiškovih besedah povabljeni, da prepoznamo svitanje novega sveta, preoblikovanega z zveličavnim delom Očeta in Sina in Svetega Duha. Svit novega stvarjenja je uresničilo Božje usmiljenje. Zato je Devica Marija »mati novega človeštva. Je mati ponovno ustvarjenega sveta .«

Papež je pojasnil, da praznovanje današnjega praznika pomeni dvoje. Najprej: v polnosti sprejeti Boga in njegovo usmiljeno milost v svoje življenje; zatem pa: z evangeljsko hojo postati oblikovalci usmiljenja. »Praznik Brezmadežne torej postane praznik vseh nas, če nam s svojimi vsakdanjimi ''da-ji'' uspe premagati naš egoizem in razveseliti življenje naših bratov, jim dati upanje, osušiti solze, dati nekaj radosti.«

Prinašati Kristusa, biti priče njegove ljubezni
Po Marijinem zgledu smo poklicani postati »prinašalci Kristusa« in »priče njegove ljubezni«, s tem ko gledamo predvsem na tiste, ki so v Jezusovih očeh privilegirani. To so tisti, ki nam jih je On sam pokazal: »Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni« (Mt 25,35-36).

Usmiljenje – temeljna poteza Jezusovega obličja
Današnji praznik Brezmadežnega spočetja nam prinaša posebno sporočilo, je izpostavil sveti oče. Spominja nas, da je v našem življenju vse dar, vse je usmiljenje. »Sveta Devica, prvenec rešenih, vzor Cerkve, sveta in brezmadežna nevesta, ljubljena od Gospoda, pomagaj nam vedno bolj odkrivati božje usmiljenje, ki je značilno za kristjana.« Ni mogoče razumeti kristjana, ki ni usmiljen, kakor tudi Boga ne moremo razumeti brez usmiljenja, je pripomnil. Usmiljenje je namreč beseda, ki povzema evangelij. Je temeljna poteza Kristusovega obličja, tistega obličja, ki ga prepoznavamo v različnih vidikih njegovega bivanja: ko se srečuje z vsemi, ko ozdravlja bolnike, ko sedi za mizo z grešniki, predvsem pa, ko, pribit na križ, odpušča. Tu vidimo obličje božjega usmiljenja.

Ne bojmo se. Gospod je dober
»Ne bojmo se,« je papež Frančišek spodbudil zbrane vernike. »Pustimo se objeti usmiljenju Boga, ki nas čaka in vse odpušča. Nič ni slajše od njegovega usmiljenja. Pustimo se ljubkovati Bogu: Gospod je tako zelo dober in vse odpušča.« Po posredovanju Brezmadežne Marije naj se usmiljenje naseli v naših srcih in spremeni vse naše življenje.

Sveto leto usmiljenja: za vas in po vas za druge
Papež Frančišek je po molitvi Angelovo čaščenje še spomnil, da bo popoldne molil ob kipu Brezmadežne na Španskem trgu v Rimu, zatem pa se bo zaustavil še v rimski baziliki Marije Velike. Zbrane je zaprosil, naj se mu duhovno pridružijo na tem romanju, ki je »dejanje sinovske vdanosti Mariji, Materi usmiljenja«. Njej izroča Cerkev in vse človeštvo, še posebej pa mesto Rim. Frančišek je še povedal, da je vrata usmiljena v baziliki svetega Petra prestopil tudi zaslužni papež Benedikt XVI in ga skupaj z verniki na trgu tudi pozdravil. Ob koncu nagovora je vsem zaželel prijeten današnji praznik in s sadovi bogato sveto leto. »Sveto leto, polno usmiljenja: za vas in po vas za druge,« je sklenil in, kot običajno, za molitev zaprosil tudi zase.