Izšla papeževa poslanica za 53. svetovni dan molitve za duhovne poklice: Cerkev, mati poklicev

VATIKAN (ponedeljek, 7. december 2015, RV) – Izšla je poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki bo potekal 17. aprila 2016. Dokument nosi naslov Cerkev, mati poklicev in v ospredje postavlja pomembno vlogo cerkvene skupnosti pri zorenju vsakega duhovnega poklica. »Dragi bratje in sestre, kako bi želel, da bi v izrednem jubileju usmiljenja vsi krščeni lahko doživeli veselje ob tem, da pripadajo Cerkvi!« začne papež poslanico in doda, da se vsak krščanski poklic rodi znotraj Božjega ljudstva in je dar božjega usmiljenja. Cerkev je hiša usmiljenja in je ''zemlja'', kjer poklic klije, raste in daje sadove. Sveti oče zato povabi k premišljevanju o apostolski skupnosti in k zahvaljevanju za njeno vlogo na poti vsakega duhovnega poklica. Vse  vernike poziva, naj prevzamejo svoje odgovornosti za skrb in razločevanje duhovnih poklicev. »Vsak duhovni poklic v Cerkvi ima svoj izvor v sočutnem Jezusovem pogledu. Spreobrnjenje in poklic sta kakor dve strani iste medalje.« Božji klic pride po »posredovanju skupnosti«, izpostavi papež. Bog nas kliče, da smo del Cerkve, in po določenem dozorevanju v njej, nam podeli poseben poklic. Pot poklicanosti poteka skupaj z brati in sestrami, ki nam jih daje Gospod: je »so-poklicanost«.

Duhovni poklic se rodi v Cerkvi
Duhovni poklic se torej rodi v Cerkvi, se glasi prvi papežev poudarek v poslanici. Nihče ni poklican izključno za neko določeno območje in ne za neko skupino ali cerkveno gibanje, ampak je poklican »za Cerkev in za svet«. »Jasno znamenje za pristnost karizme je njena cerkvenost, njena sposobnost, da se harmonično vključi v življenje svetega Božjega ljudstva v blagor vseh,« izpostavi Frančišek. Ko mlad človek odgovori na klic, se mu razširi tudi lastno cerkveno obzorje in lahko razločuje med različnimi karizmami. Skupnost na ta način postane dom in družina, kjer se rodi duhovni poklic. Kandidat premišljuje to posredovanje skupnosti kot element, ki je nenadomestljiv za njegovo prihodnost. Uči se spoznavati in ljubiti brate in sestre, ki hodijo po drugačnih poteh kot on; in te vezi v vseh krepijo občestvo.

Duhovni poklic raste v Cerkvi
Duhovni poklic v Cerkvi tudi raste, nadaljuje papež Frančišek. Kandidati med procesom formacije vedno bolje spoznavajo cerkveno skupnost ter presegajo omejeno predstavo, ki jo vsi imamo na začetku. Sveti oče predlaga, da je v ta namen primerno dobiti določeno »apostolsko izkušnjo skupaj z drugimi člani skupnosti«, na primer ob dobrem katehistu oznanjati krščansko sporočilo ali pa doživeti evangelizacijo na periferijah. Za tiste, ki so že sredi formacije, po papeževih besedah »cerkvena skupnost vedno ostane temeljno vzgojno okolje, do  katerega čuti hvaležnost«.

Cerkev podpira duhovni poklic
Papež na tretjem mestu poudari, da Cerkev podpira duhovni poklic. Pot duhovne poklicanosti se ob koncu formacije ne konča, ampak se nadaljuje v razpoložljivosti za služenje, vztrajnosti in trajni formaciji. »Kdor svoje življenje posveti Gospodu je pripravljen služiti Cerkvi tam, kjer ga potrebuje … Misijonarje spremlja in podpira krščanska skupnost, ki ostane ključna oporna točka, kakor vidna domovina, ki nudi varnost tistim, ki romajo proti večnemu življenju.«

Sveti oče izpostavi, da so med pastoralnimi delavci posebej pomembni duhovniki. Skrb za pastoralo duhovnih poklicev je temeljni del njihove službe. Spremljajo tiste, ki iščejo svoj poklic, in tudi tiste, ki so svoje življenje že darovali za služenje Bogu in skupnosti.

Sicer pa so vsi verniki poklicani, da se zavedajo cerkvenega dinamizma duhovnih poklicev, da bodo tako skupnosti vere lahko postale materinsko naročje, ki sprejema dar Svetega Duha. »Materinskost Cerkve se izraža po vztrajni molitvi za duhovne poklice ter z vzgojnim in spremljevalnim delovanjem tistih, ki zaznavajo Božji klic,« zapiše papež. Cerkev je mati duhovnih poklicev po stalni podpori tistih, ki so svoje življenje posvetili služenju drugim.