S papežem Frančiškom skozi minuli teden (30. november – 5. december 2015)

Splošna avdienca
»Zahvaljujem se Gospodu za ta njegov velik dar, da mi je dovolil obiskati tri države: najprej Kenijo, potem Ugando in na koncu še Srednjeafriško republiko,« je dejal papež Frančišek med sredino splošno avdienco. Katehezo je namenil svojemu zadnjemu, enajstemu apostolskemu potovanju, med katerim se je prvič v svojem potifikatu podal na afriško celino.

Začel ga je 25. novembra v Keniji, državi, ki – kot je povedal – dobro predstavlja globalni izziv naše dobe: zaščititi stvarstvo, tako da se spremeni razvojni model, ki bo pravičen, vključujoč in trajnosten, je povedal papež in obudil osrednje dogodke v tej državi. »Ob vsaki priložnosti sem opogumil,« je dejal, »naj iz velikega bogastva te dežele naredijo zaklad. Gre za naravno in duhovno bogastvo, ki ga predstavljajo zemeljski viri, novi rodovi in vrednote, ki oblikujejo modrost naroda.«

Druga postojanka je bila Uganda. Obisk se je odvijal v gorečnosti pričevanja, ki ga je spodbujal Sveti Duh. Papež je izpostavil pričevanje različnih cerkvenih stvarnosti, od katehistov do duhovnikov, redovnikov in mladih. »Vse to raznovrstno pričevanje, ki ga spodbuja isti Sveti Duh, je kvas za vso družbo, kakor to dokazuje že opravljeno delo v Ugandi v boju proti aidsu in pri sprejemanju beguncev,« je dejal.

Tretji del apostolskega potovanja se je odvijal v Srednjeafriški republiki, ki se sooča z zelo težkim obdobjem nasilnih konfliktov in velikima trpljenjem med prebivalstvom. »Zato sem želel ravno tam, v Banguiju,« je povedal Frančišek, »en teden prej odpreti prva sveta vrata jubileja usmiljenja, kot znamenje vere in upanja za ta narod, simbolično pa tudi za vse afriške narode, ki najbolj potrebujejo rešitev in tolažbo.«

Združenje staršev katoliških šol
»Nikoli ne izdajte človeških in krščanskih vrednot, o katerih pričujete v družini, šoli in družbi. Velikodušno dajte svoj prispevek, da katoliška šola ne bo nikoli postala ''nekaj za silo'' ali pa nepomembna alternativa med različnimi formativnimi ustanovami.« Sodelujte, da bo katoliška vzgoja imela »obličje novega humanizma«. »Zavzemajte se, da bodo katoliške šole zares odprte za vse.« Te spodbudne besede je papež Frančišek namenil članom italijanskega Združenja staršev katoliških šol (Agesc), ki jih je v minulem tednu sprejel v avdienco.

Združenje staršev katoliških šol (Agesc) je cerkvena organizacija in zatorej zajema »obilnost usmiljenja« iz samega srca Cerkve. »Kot starši ste varuhi dolžnosti ter primarne in neodtujljive pravice do vzgoje otrok, ko pozitivno in stalno pomagate šoli izpolnjevati njeno nalogo.« Staršem tudi pripada pravica, da za svoje otroke zahtevajo primerno vzgojo, ki je »celostna in odprta za najbolj avtentične človeške in krščanske vrednote«. Na njih pa je prav tako, da šola dosega raven vzgojne naloge, ki ji je zaupana, še posebej takrat, ko je vzgoja katoliška.

»Ne bodite zunaj sveta, ampak bodite živi kakor kvas v testu,« jih je opogumil. »Vedno najdite načine in poti, da ne boste ostali neopaženi za kulisami družbe in kulture.« Ne z delanjem hrupa in ne s projekti, ki so polni retorike. Izstopajte po svoji »pozornosti do oseb, na poseben način do zadnjih, do tistega, ki je odvržen, zavrnjen, pozabljen. Ne bodite opazni po ''fasadi'', ampak po vzgojni verodostojnosti, ki je ukoreninjena v krščanskem pogledu na človeka in družbo«.

Kongregacija za evangelizacijo narodov
Sveti oče je sprejel člane Kongregacije za evangelizacijo narodov, ki so se v minulem tednu mudili v Vatikanu na plenarnem zasedanju. Spregovoril jim je o Cerkvi, ki je po svoji naravi evangelizatorka, evangelizirati pa vedno začne pri sebi. »Cerkev je učenka Gospoda Jezusa, posluša njegovo Besedo, iz katere jemlje razloge za upanje, ki ne razočara, kajti utemeljeno je na milosti Svetega Duha. Samo tako je zmožna varovati apostolsko svežino in zagon.« Misijonstvo ni najprej odgovor na človeške iniciative. Protagonist je Sveti Duh, načrt je njegov. Cerkev pa je služabnica misijonstva. Ni Cerkev tista, ki ustvarja misijonstvo, ampak misijonstvo ustvarja Cerkev. Po papeževih besedah zato misijonstvo ni sredstvo, ampak začetek poti in cilj.

Missio ad gentes je v današnjem sekulariziranem svetu »gibalo in obzorje vere«, je izpostavil papež. Ključnega pomena je, da gre Cerkev v tem trenutku oznanjat evangelij vsem, na vse kraje, v vse okoliščine brez odlašanja, brez odpora in brez strahu. Misijonstvo je namreč moč, ki je zmožna preoblikovati Cerkev v njeni notranjosti še preden preoblikuje življenje narodov in kultur. Vsaka župnija naj prevzame slog missio ad gentes, Sveti Duh pa bo vernike navad spremenil v učence, nenavdušene učence v misijonarje. Iztrgal jih bo iz strahov in zaprtosti ter jih usmeril na vse strani, do skrajnih mej sveta.