Papež sprejel člane Združenja staršev katoliških šol

VATIKAN (sobota, 5. december 2015, RV) – Na srečanju s papežem Frančiškom so danes bili člani Združenja staršev katoliških šol (Agesc), ki letos praznuje štirideset let svojega obstoja. Sveti oče jih je spodbudil, naj se kot starši zavzemajo za kvalitetno vzgojo, ki temelji na človeških in krščanskih vrednotah. S svojo verodostojnostjo bodo dejansko lahko spremenili stvari.

Vzgoja naj bo vključujoča
Papež je izpostavil pomembnost pospeševanja vzgoje za »polno človečnost«, kajti govoriti o katoliški vzgoji je enako, kot govoriti o človeškem in o humanizmu. Poudaril je »vključujočo vzgojo«, ki daje prostor vsem in svoje naslovnike ne izbira na način elitizma. To je po papeževih besedah tudi izziv, postavljen pred združenje, ki želi biti v pomoč tako šoli kot družini, s tem da prispeva k delikatni nalogi »gradnje mostov med šolo in okoljem, med šolo in družino, med šolo in državnimi ustanovami«. Ni bolj plemenitega izziva kot je vzpostavljanje mostov, je zatrdil Frančišek: »Graditi združenost, kjer napreduje delitev; proizvajati harmonijo, kadar se zdi, da bi bilo bolje uporabiti logiko izključevanja in odrinjenosti na obrobje.«

Starši odgovorni za kvaliteto katoliških šol
Združenje staršev katoliških šol (Agesc) je cerkvena organizacija in zatorej iz samega srca Cerkve zajema »obilnost usmiljenja«. »Kot starši ste varuhi dolžnosti ter primarne in neodtujljive pravice do vzgoje otrok, ko pozitivno in stalno pomagate šoli izpolnjevati njeno nalogo.« Staršem tudi pripada pravica, da za svoje otroke zahtevajo primerno vzgojo, ki je »celostna in odprta za najbolj avtentične človeške in krščanske vrednote«. Na njih pa je prav tako, da šola dosega raven vzgojne naloge, ki ji je zaupana, še posebej takrat, ko je vzgoja katoliška. Kajti biti katoliški vzgojitelji je nekaj drugačnega.

In katere so tiste lastnosti, zaradi katerih se neka šola lahko imenuje katoliška? Papež je dejal, da je na to vprašanje združenje zagotovo že iskalo in našlo odgovore. Vendar pa rezultati niso doseženi enkrat za vselej, je pripomnil in pojasnjeval: Vemo, da katoliška šola mora posredovati celostno in neideološko kulturo. A kaj to pomeni konkretno? Ali pa: prepričani smo, da je katoliška šola poklicana podpirati ubranost raznolikosti. Kako lahko uresničujemo ta koncept? Vse to je po papeževem prepričanju težak izziv, a, hvala Bogu, tako v Italiji kot po svetu obstajajo mnoge pozitivne izkušnje.

»Bodite živi kakor kvas v testu«
Sveti oče je v nadaljevanju nagovora spomnil na srečanje združenja s papežem Janezom Pavlom II. leta 1998, ko jim je poudaril pomembno vlogo mostu, ki mora obstajati med šolo in družbo. Frančišek pa jih je spodbudil, naj ne spregledajo potrebe po oblikovanju »vzgojne skupnosti, v kateri bodo lahko starši, skupaj z učitelji, različnimi uslužbenci in učenci, protagonisti vzgojnega procesa«.

»Ne bodite zunaj sveta, ampak bodite živi kakor kvas v testu,« jih je opogumil in povabil, naj z »vzgojno kvaliteto« vedno znajo narediti stvari drugače. »Da bi vedno znali najti načine in poti ter tako ne bi ostali neopaženi za kulisami družbe in kulture.« Ne z delanjem hrupa in ne s projekti, ki so polni retorike. Izstopajo naj po svoji »pozornosti do oseb, na poseben način do zadnjih, do tistega, ki je odvržen, zavrnjen, pozabljen«. Opazni naj niso po »fasadi«, ampak po »vzgojni verodostojnosti, ki je ukoreninjena v krščanskem pogledu na človeka in družbo«.

»Nikoli ne izdajte človeških in krščanskih vrednot«
Kvaliteta njihove navzočnosti spreminja stvari in ne količina virov, je izpostavil sveti oče, misleč pri tem na sedanji trenutek, ko ekonomska kriza pritiska tudi na šole: mnoge so bile prisiljene zapreti svoja vrata, vedno bolj pomembne postajajo številke in tako prihaja tudi do potrtosti. »Nikoli ne izdajte človeških in krščanskih vrednot, o katerih pričujete v družini, šoli in družbi. Velikodušno dajte svoj prispevek, da katoliška šola ne bo nikoli postala ''nekaj za silo'' ali pa nepomembna alternativa med različnimi formativnimi ustanovami.« Prav tako naj sodelujejo, da bo katoliška vzgoja imela »obličje tistega novega humanizma«, ki je bil izpostavljen na cerkvenem simpoziju v Firencah. »Zavzemajte se, da bodo katoliške šole zares odprte za vse,« je sklenil svoj nagovor papež Frančišek.