Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 2. adventno nedeljo

Bar 5,1-9
Sleci si, prestolnica Jeruzalem, obleko žalovanja in nesreče
in si obleci lepoto slave, ki je od Boga na veke!
Ogrni se s plaščem pravičnosti, ki je od Boga,
ovenčaj glavo s pokrivalom slave Večnega!
Kajti Bog bo vsemu, kar je pod nebom, pokazal tvoj sijaj.
Imenovala se boš namreč z imenom, ki je od Boga na veke:
Mir pravičnosti in slava bogaboječnosti.
Vstani, Jeruzalem, stopi na višavo,
in ozri se proti vzhodu in poglej svoje otroke,
zbrane od sončnega zahoda do vzhoda na besedo Svetega
in vesele, da se jih je Bog spomnil.
Odšli so namreč od tebe peš,
in sovražniki so jih gnali,
Bog pa jih vrača k tebi
in jih nosi kakor kraljevi prestol.
Bog je namreč določil,
da se poniža vsaka visoka gora in večna vzpetina,
da se napolnijo doline in se zemlja vzravna,
da bo Izrael varno hodil v Božji slavi.
Pa tudi gozdovi in vsako dišeče drevo
bodo na Božji ukaz dajali Izraelu senco.
Bog bo namreč privedel Izraela z radostjo v svetlobi svoje slave,
z usmiljenjem in pravičnostjo, ki je od njega.

Flp 1,4-6.8-11
V sleherni svoji molitvi zmeraj z veseljem molim za vas vse zaradi vašega občestva v evangeliju od prvega dne do zdaj. Prepričan sem, da bo on, ki je v vas dobro delo začel, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa. Kajti Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa. Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.

Lk 3,1-6
V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, je v puščavi prišla Božja Beseda Janezu, Zaharijevemu sinu.« Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je zapisano v knjigi izrekov preroka Izaija:
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
Vsaka dolina naj se napolni
in vsaka gora in hrib naj se zniža.
Kar je krivo, naj bo ravno
in razkopana pota naj bodo gladka.
In vse meso bo videlo Božje odrešenje.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Gregor Veliki pravi: »S tem ko Luka postavi svojo pripoved v rimsko judovski zgodovinski kontekst, poudari, da je spust Božje Besede nad Janeza med kralji in duhovniki, pomemben dogodek zgodovine sveta in zgodovine zveličanja.« Sveti Ambrož, veliki milanski škof razlaga to evangeljsko besedilo takole: »Božji Sin je, preden je zbral skupaj Cerkev, najprej deloval v svojem ponižnem služabniku. Zato zelo dobro pravi sveti Luka, da se je Božja Beseda spustila na Janeza, Zaharijevega sina, v puščavi, ker Cerkve niso začeli ljudje, temveč Beseda.« Origen razlaga: »Jordan pomeni 'spust', saj se Božja reka za krst spušča iz Kristusa.« Sv. Gregor Veliki razlaga naprej: »Janez se je spustil k Jordanu in pridigal krst pokore, ki nas pripelje do odpuščanja grehov.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa k temu dodaja, da »je vera v Kristusa najvišja oblika skesanosti«, in sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Pripraviti pot Gospodu je isto kot obroditi sadove kesanja.« Origen to pojasni takole: »Gospodova pot je pot kateheze, je osebna pot življenja in dela Mesije, Jezusa, ki ni pot v 'dobesednem pomenu', temveč jo najdemo v srcu.« Sveti Avguštin pravi: »Janez je glas. O Gospodu pa je rečeno: 'V začetku je bila Beseda' (Jn 1,1). Janez je glas, ki mine. Kristus pa je večna Beseda, ki je bila na začetku. Če glasu odvzameš besedo, kaj ostane? Nejasen zvok. Glas brez besede resda zadane sluh, vendar ne spodbudi srca« (Govor 293,3).

Misli Benedikta XVI.
Na drugo adventno nedeljo je med bogoslužjem evangeljski odlomek, s katerim sveti Luka, če lahko tako rečemo, pripravlja prizorišče, na katerem se bo pojavil Jezus in začel svoje javno poslanstvo (prim. 3,1-6). Pri tem je evangelist usmeril pozornost na Janeza Krstnika, Mesijevega predhodnika in z veliko natančnostjo zarisal tako krajevne kot časovne koordinate njegovega pridiganja. Pri tem dve stvari pritegneta našo pozornost. Prvo je obilno navajanje vseh političnih in verskih voditeljev Palestine leta 27/28 po Kristusu. Prav gotovo želi evangelist opozoriti tistega, ki bere ali posluša evangelij, da to ni legenda, temveč resnična pripoved ter da je Jezus iz Nazareta resnična zgodovinska osebnost, ki je bil v točno določenem prostoru in času. Drugi element, ki ga je vredno omeniti po tem obsežnem zgodovinskem uvodu, je to, da postane subjekt pripovedi 'Božja Beseda', ki jo evangelist predstavi kot moč, ki se je spustila in obstala na Janezu Krstniku.