2015-12-02 11:44:00

Usmiljenje – vez med papežema Janezom Pavlom II. in Frančiškom


VATIKAN (sreda, 2. december 2015, RV) – 30. novembra 1980 je papež Janez Pavel II. podpisal okrožnico Dives in misericordia (O Božjem usmiljenju). Ob 35. obletnici objave tega dokumenta, v središču katerega je tema, ki je neizmerno blizu tudi sedanjemu papežu, je več za Radio Vatikan povedal duhovnik Massimo Serretti, docent na Papeški lateranski univerzi.

Ljubezen in dajanje življenja sta srce usmiljenja
Sveti Pavel v Pismu Efežanom govori o Bogu, ki je bogat v usmiljenju. V apostolovem jeziku se Bog nanaša na Očeta: »Oče je namreč posebno povezan s skrivnostjo te kreposti usmiljenja, saj je Oče tisti, ki daje življenje. V življenju, v dajanju življenja, pa se kaže njegova ljubezen: ljubezen in dajanje življenja sta srce usmiljenja.« Izhodišče Janeza Pavla II. je bilo človekovo dostojanstvo. To je samo po sebi nekaj pozitivnega. Vendar pa je dostojanstvo ogroženo, obrabljeno, izgubljeno. Kadar se govori o usmiljenju, je vedno prisotno tudi uboštvo.

Prinašati Božje usmiljenje
Dokument Dives in misericordia je celotno Cerkev torej želel povabiti, da bi prinašala usmiljenje, in sicer ne svoje, temveč usmiljenje nekoga drugega. To je »krščanski paradoks«, pojasnjuje Serretti: »Kristjan prinaša usmiljenje nekoga drugega, kajti njegovo lastno ne bi zadostovalo.« Središče človekovega uboštva je namreč greh. Sam tako ne more odgovoriti, ne more pozdraviti uboštva drugega človeka. Zato je Janez Pavel II. vse povabil, da bi prinašali Božje usmiljenje.

Usmiljenje – povezava med okrožnico in jubilejem usmiljenja
Papež Frančišek je na njegov dokument spomnil že v buli ob napovedi izrednega jubileja Misericordiae Vultus (Obličje usmiljenja). Omenja ga kot temeljni nauk. Navaja tudi besede, da pričevanje usmiljenja narekuje ljubezen do človeka in do vsega človeškega. To globoko sočutje in potreba, da bi ozdravili ter dvignili človeštvo, ki pada, je »poteza, ki jasno povezuje okrožnico in leto usmiljenja«. Prav tako nedvomno lahko rečemo, da je usmiljenje tisto, kar povezuje papeža Janeza Pavla II. in Frančiška ter njuna pontifikata. Enako velja za zaslužnega papeža Benedikta XVI., še dodaja Serretti. V svetu, ki postaja vse bolj krut, v katerem ni več sposobnosti odpuščanja in sprejemanja drugega, so se ti možje, ki so si v resnici zelo sorodni, odlikovali s podobnimi dejanji. In sicer, ko so človeka vzdignili na točki njegovega najglobljega padca.








All the contents on this site are copyrighted ©.