Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 1. adventno nedeljo

Jer 33,14-16
Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši. Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delala bo prav in pravično v deželi. Tiste dni bo Juda rešen in Jeruzalem bo prebival na varnem. Takole pa jo bodo imenovali: »Gospod, naša pravičnost.«

1Tes 3,12-4,2
Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite drug drugega in vse, prav kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utrdil vaša srca, da bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen. Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako živite. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

Lk 21,25-28.34-36
Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«

»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka, kajti prišel bo nad vse, ki prebivajo na površju vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se mora zgoditi, in obstati pred Sinom človekovim.«

Razlaga cerkvenih očetov
V Didahe (v Nauku dvanajsterih apostolov) je takole rečeno: »Čujte nad svojim življenjem; naj ne ugasnejo vaše svetilke in naj se ne razvežejo pasovi z vaših ledij, ampak bodite pripravljeni. Ne veste namreč za uro, v kateri pride naš Gospod. Zbirajte se pogosto in iščite, kar koristi vašim dušam; kajti ves čas, ki ste ga preživeli v veri, vam ne bo nič koristil, če ne boste v poslednjem trenutku popolni.

V poslednjih dneh se bodo namreč pomnožili krivi preroki in kvarljivci. Jagnjeta se bodo spreminjala v volkove in ljubezen se bo sprevrgla v sovraštvo. Ker bo narastla hudobija (anomia, nepostavnost), bodo ljudje drug drugega sovražili, preganjali in izdajali; in takrat se bo pojavil zapeljivec sveta, kakor da bi bil Sin Božji. Delal bo znamenja in čudeže in zemlja bo dana v njegove roke in izvršil bo hudodelstva, kakršnih ni bilo od začetka sveta. Takrat bo ves človeški rod vstopil v ogenj preizkušnje in mnogi se bodo pohujšali in se pogubili; tisti pa, ki bodo vztrajali v svoji veri, bodo rešeni tudi iz samega groba. In takrat se bodo prikazala znamenja resnice: najprej znamenje odprtih nebes, potem znamenje doneče trombe in kot tretje znamenje vstajenja mrtvih. Seveda ne vseh, ampak kakor je bilo rečeno: »Prišel bo Gospod in z njim vsi sveti.« Takrat bo svet videl Gospoda, ki bo prišel na oblakih neba.«

Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre! Cerkev danes začenja novo bogoslužno leto. Prvo obdobje na tej poti je adventi čas, ki ga po rimskem obredu pred Gospodovim rojstvom oziroma skrivnostjo učlovečenja, sestavljajo štirje tedni. Beseda 'advent' pomeni 'prihod' ali 'navzočnost'. V antičnem svetu so s to besedo označevali obisk kralja ali cesarja v neko pokrajino. V krščanskem izrazoslovju pa se nanaša na prihod Boga ter na njegovo navzočnost v svetu, na skrivnost, ki v celoti obdaja tako vesolje kot zgodovino, v katerem pa sta dva vrhunca: prvi in drugi prihod Jezusa Kristusa. Prvi je ravno učlovečenje, drugi pa je njegov veličastni prihod ob koncu časov. Ta dva dogodka, ki sta časovno ločena med sabo in nam ni dano vedeti koliko, pa sta v globini povezana, saj je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem uresničil tisto preobrazbo človeka in vesolja, ki je končni cilj stvarstva. Toda preden bo konec, je potrebno evangelij oznaniti vsem narodom, kakor pravi Jezus v Markovem evangeliju. Gospodov prihod se nadaljuje in svet je potrebno prekvasiti z njegovo navzočnostjo. Pri tem stalnem Gospodovem prihodu v oznanjevanju evangelija, je potrebno naše nenehno sodelovanje. Cerkev, ki je kot Nevesta, zaročenka Božjega križanega in vstalega Jagnjeta (prim. Raz 21,9), v povezanosti s svojim Gospodom, sodeluje pri tem Njegovim prihodu, s katerim se že začenja njegov veličastni prihod.