Frančišek prispel v Ugando in nagovoril predstavnike oblasti

ENTEBBE (petek, 27. november 2015, RV) – Papež Frančišek je okoli 17. ure po lokalnem času prispel v Ugando in tako začel drugi del svojega apostolskega potovanja v Afriko. Na  mednarodnem letališču mesta Entebbe so ga pričakali ugandski predsednik Yoweri Kaguta Museveni z družino, nekaj državnih predstavnikov, ugandski škofje z apostolskim nuncijem in skupina vernikov. Sledil je enak program kot ob prihodu v Kenijo. V državni hiši v Entebbu je najprej potekal vljudnostni obisk pri predsedniku Museveniju, s katerim se je papež zadržal v zasebnem pogovoru, temu pa so sledili predstavitev predsednikove družine, papežev podpis v Zlato knjigo gostov, izmenjava darov in predstavitev obeh delegacij.

V konferenčni dvorani se je nato začelo srečanje s predstavniki ugandskih oblasti in diplomatskim zborom, ki jih je sveti oče tudi nagovoril. Izrazil je upanje, da bo njegov obisk razumljen kot »znamenje prijateljstva, spoštovanja in spodbude vsem prebivalcem tega velikega naroda«. Ugando je označil za blagoslovljeno deželo, ne samo z naravnimi bogastvi, ampak predvsem z njenimi ljudmi.

Ugandski mučenci – pričevalci visokih idealov
Papež Frančišek je najprej spomnil, da v Ugando prihaja predvsem zaradi petdesete obletnice kanonizacije ugandskih mučencev. Mučenci, tako katoličani kot anglikanci, so pristni narodni junaki. Spominjajo na pomembno vlogo vere, moralne poštenosti in zavzemanja za skupno dobro v kulturnem, ekonomskem in političnem življenju države. Prav tako nas, kljub našim različnim verovanjem in prepričanjem, spominjajo, da »smo vsi poklicani iskati resnico, delati za pravičnost in spravo ter se spoštovati, varovati in si medsebojno pomagati kot člani ene same človeške družine«. Ti »visoki ideali« se po papeževem prepričanju posebej pričakujejo od moških in žensk, katerih naloga je »na transparenten način zagotavljati dobro vladanje, celostni človeški razvoj, splošno udeležbo v javnem življenju naroda ter tudi modro in pravično porazdelitev virov, ki jih je Stvarnik tako bogato podaril tej zemlji«.

Uganda blagoslovljena po svojem narodu
Papež je dejal, da želi s svojim obiskom tudi pritegniti pozornost na Afriko kot celoto, na njene obete, upanje, boje in pridobitve. »Svet gleda na Afriko kot na celino upanja,« je poudaril in nadaljeval, da je Ugando Bog zares blagoslovil z obilnimi naravnimi viri, s katerimi so poklicani upravljati kot »odgovorni varuhi«. Država pa je bila blagoslovljena predvsem po svojem narodu: s trdnimi družinami, mladimi in starimi. Pri tem je priznal, da nestrpno pričakuje jutrišnje srečanje z mladimi, za katere ima pripravljene besede spodbude. »Kako pomembno je, da se jim ponudijo upanje, možnosti za pridobitev ustrezne izobrazbe in plačano delo, predvsem pa priložnost za polno soudeležbo v družbenem življenju!« Papež je želel izpostaviti tudi blagoslov, ki ga prejemajo po starih ljudeh: »Ti so živi spomin vsakega naroda.« Njihova modrost in izkušnja bi morali biti ovrednoteni kot kompas, ki lahko pomaga družbi najti pravo smer v pristopanju k izzivom sedanjega časa z integriteto, modrostjo in daljnovidnostjo.

Odnos do beguncev je pokazatelj človečnosti
V Vzhodni Afriki je Uganda pokazala izjemno delo na področju sprejemanja beguncev, je v nadaljevanju govora poudaril Frančišek. Dovolila jim je zgraditi varno življenje in jim pomagala razumeti dostojanstvo, ki izvira iz poštenega dela, s katerim se zasluži za življenje. »Naš svet, zaznamovan z vojnami, nasiljem in različnimi oblikami krivice, je priča migracijskega gibanja narodov brez primere. Način, s katerim pristopamo k temu pojavu, je pokazatelj naše človečnosti, našega spoštovanja človeškega dostojanstva, še prej pa naše solidarnosti z brati in sestrami v stiski.«

Kljub kratkemu obisku Ugande, papež Frančišek upa, da bo opogumil mnoge tihe napore, s katerimi se pomaga revnim, bolnim in osebam v različnih težavah. »V teh malih znamenjih lahko vidimo resnično dušo naroda,« je izpostavil. Naš svet na različne načine postaja bolj solidaren, a istočasno z zaskrbljenostjo vidimo »globalizacijo kulture odmetavanja«, ki nas dela slepe za duhovne vrednote, povzroča otrdelost naših src ob stiskah revnih ter jemlje upanje našim mladim. Sveti oče je sklenil z željo, da bi ves ugandski narod bil vedno na ravni vrednot, ki so oblikovale državo.