NAIROBI (četrtek, 26. november 2015, RV) – Ob koncu današnjega
dne je papež Frančišek obiskal še Urad
Združenih narodov v Nairobiju, ki ga je Generalna skupščina ustanovila leta 1996.
Tu se nahajajo tudi pisarne Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Programa
Združenih narodov za naselja (UN-Habitat), zato ni presenetilo, da je sveti oče v
središče svojega govora postavil ravno okoljska vprašanja ter pogosto navajal svojo
okrožnico Laudato si'. Svetega očeta je pred vhodom sprejela generalna direktorica
Sahle Work Zewde, sledil je podpis v Zlato knjigo gostov. Podobno kot med včerajšnjim
obiskom kenijskega predsednika, je papež tudi sedaj v parku zasadil drevo. Ta simbolična
gesta je bila tudi izhodišče njegovega govora v veliki konferenčni dvorani, kjer ga
je poslušalo okoli tri tisoč delegatov, diplomatov in ostalo osebje Urada Združenih
narodov.
Zasaditi drevo …
Zasaditi drevo je po papeževih besedah najprej povabilo,
da se še naprej borimo proti pojavom, kot sta krčenje gozdov in puščav. Spominja nas,
da je pomembno zaščititi in odgovorno razpolagati s pljuči planeta, ki so bogata z
biotsko raznovrstnostjo, pri čemer je papež izpostavil rečno področje Konga. »Hvalevredno je prizadevanje mednarodnih organizmov in ustanov
civilne družbe, ki ozaveščajo ljudi in tudi s kritično držo sodelujejo, tudi s pomočjo
legitimnih vzvodov pritiska, da bi vsaka vlada izpolnjevala svojo neprenosljivo dolžnost
ohranjanja okolja in naravnih virov v svoji državi in se ne bi prodala dvoumnim krajevnim
ali mednarodnim koristim« (Laudato si', 38).
Zasaditi drevo nas spodbuja, da še naprej upamo in se konkretno zavzemamo za spreminjanje
vseh situacij krivičnosti in propadanja.
Podnebje je skupno dobro od vseh in za vse
Papež je spomnil na skorajšnjo podnebno konferenco
v Parizu. Dejal je, da bi bilo žalostno in katastrofalno, če bi privatni interesi
prevladali nad skupnim dobrim in bi se manipuliralo z informacijami, da bi se njihove
načrte tako zaščitilo. »Podnebje je skupno dobro
od vseh in za vse … Podnebne spremembe so svetovni problem z resnim vplivom na prostor,
družbo, ekonomijo, distribucijo in politiko ter pomenijo enega glavnih perečih izzivov
za človeštvo« (Laudato si', 23, 25). Izkoriščanje
in uničevanje okolja pa sta obenem tudi povezana z neustavljivim procesom izključevanja.
Papež Frančišek je izrazil upanje, da bo konferenca v Parizu pripeljala do globalnega
sporazuma, ki bo osnovan na načelih solidarnosti, pravičnosti, nepristranskosti in
soudeležbe in ki bo usmerjen v dosego treh ciljev: zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb,
boj proti revščini in spoštovanje človeškega dostojanstva.
Planet je domovina. Prebivamo v skupnem domu
Kljub mnogim težavam pa je mogoče zaznati »težnjo, da bi planet pojmovali kot domovino, človeštvo
pa kot ljudstvo, ki prebiva v skupnem domu« (Laudato
si', 164). Nobena država namreč ne more delovati zunaj skupne odgovornosti. Če zares
želimo pozitivno spremembo, moramo ponižno sprejeti medsebojno soodvisnost, in to
zdravo soodvisnost, je zatrdil papež in posvaril, da soodvisnost ni sinonim za uveljavljanje
ali podrejanje nekaterih v korist interesov drugih.
Ekonomija in politika naj služita narodom
Potrebna sta iskren in odprt dialog ter odgovorno
sodelovanje vseh: političnih oblasti, znanstvenikov, podjetij in civilne družbe. »Ljudje, ki so zmožni iti do skrajnega propada, so se sposobni
tudi pobrati, ponovno izbrati dobro in se prenoviti,« (Laudato si', 205). Če je človeštvo v postindustrijski dobi veljalo za najbolj
neodgovorno v zgodovini, bi se človeštva v začetku 21. stoletja lahko spominjali po
širokosrčnem prevzemu njegovih odgovornosti. »Nujno
je postaviti ekonomijo in politiko v služenje narodom, kjer človek v harmoniji z naravo
oblikuje ves produkcijski in distribucijski sistem, zato da bi sposobnosti in potrebe
vsakega našle ustrezen izraz v družbeni razsežnosti.« Ne gre za utopijo ali fantazijo, ampak za realno perspektivo, ki postavlja
osebo in njeno dostojanstvo za izhodiščno točko, h kateri mora tudi vse težiti.
Formacija, ki vzgaja za kulturo skrbi
Papež je zatrdil, da te spremembe poti ni mogoče realizirati
brez osnovnega zavzemanje na področju izobraževanja in formacije. »Nič ne bo mogoče, če politične in tehnične rešitve ne bo spremljal vzgojni
proces, ki pospešuje nove življenjske sloge. Novi kulturni slog,« je poudaril. To pa zahteva formacijo, ki v otrocih, mladih in odraslih spodbuja
razvoj »kulture skrbi«: skrbi zase, za druge, za okolje, namesto »kulture
propadanja in odmetavanja«: odmetavanja sebe,
drugih, okolja. To pomeni spodbujati »zavest
o skupnem izvoru, o medsebojni pripadnosti in prihodnosti, ki si jo vsi delimo. Ta
temeljna zavest bi omogočila razvoj novih prepričanj, novega ravnanja in življenjskega
sloga. Tako se pred nami kaže velik kulturni, duhovni in vzgojni izziv, ki bo vseboval
dolge procese regeneracije,« (Laudato si', 202).
Nimamo pravice biti brezbrižni
Veliko je obrazov, zgodb in očitnih posledic na osebah,
ki jih je »kultura propadanja in odmetavanja« žrtvovala »idolom
profita in potrošnje«. Frančišek je posvaril
pred »globalizacijo brezbrižnosti«, zaradi katere se počasi navadimo na trpljenje drugega,
kot da bi bilo normalno; ali še slabše: da se vdamo pred skrajnimi in pohujšljivimi
oblikami odmetavanja in družbenega izključevanja, kot so nove oblike suženjstva, trgovina
z osebami, prisilno delo, prostitucija, trgovina s človeškimi organi. »Tragičen je porast migrantov, ki so na begu zaradi revščine, povzročene zaradi
propadanja okolja, vendar jim mednarodne konvencije ne priznavajo begunskega statusa
in brez vsakršne zakonske zaščite sami prenašajo težo življenja,« (Laudato si', 25). Veliko je življenj, veliko zgodb, veliko sanj, ki doživijo
brodolom v naši sedanjosti, so odmevale papeževe besede: »Pred tem ne moremo ostati brezbrižni. Nimamo pravice.«
Negativne posledice urbanizacije
Vzporedno z naravnim propadanjem pa prihaja tudi do
nagle urbanizacije, ki vodi v pretirano in neurejeno širjenje mest. Postala so neprimerna
za življenje in neučinkovita. Prav tako so kraji, kjer se širijo zaskrbljujoči simptomi
tragičnega preloma integracijskih in socialnih vezi, kar vodi v »porast nasilja in vznikanje novih oblik družbene agresivnosti, trgovino z mamili
in naraščajočo porabo mamil med mladimi, izgubo identitete, izkoreninjenosti in družbene
anonimnosti,« (Laudato si', 46, 149). Frančišek
je pri tem želel izraziti spodbudo vsem, ki si na lokalni in mednarodni ravni prizadevajo
zagotoviti, da bi se proces urbanizacije spremenil v učinkovito sredstvo za razvoj
in integracijo, da bi se vsem zagotovili dostojni življenjski pogoji in temeljne pravice
do zemlje, hiše in dela.
Trgovski odnosi med državami pomembni
V nadaljevanju govora je spomnil na deseto konferenco
Svetovne trgovinske organizacije, ki bo čez nekaj dni potekala v Nairobiju. Kot je
povedal, se zdi, da se še vedno ni doseglo mednarodnega trgovskega sistema, ki bi
bil pravičen in bi se docela boril proti revščini in izključevanju. Trgovski odnosi
med državami, ki so del temeljnih odnosov med narodi, lahko škodujejo okolju ali pa
ga varujejo za prihodnje generacije. Zato je Frančišek izrazil upanje, da odločitve
na konferenci v Nairobiju ne bi bile zgolj vzpostavitev ravnovesja med nasprotnimi
si interesi, ampak dejansko namenjene »skrbi
za skupen dom in celostnemu razvoju oseb, predvsem najbolj zavrženih«.
Ilegalna trgovina povečuje politično nestabilnost, kriminal in terorizem
»Afrika daje svetu naravno lepoto in bogastvo, zaradi
česar slavimo Stvarnika,« je dejal papež. »Ta dediščina Afrike in vsega človeštva je v stalni nevarnosti,
da jo bodo uničili človeški egoizmi vseh vrst in zlorabe situacij revščine in izključevanja.« V okviru ekonomskih odnosov med državami in narodi, se
ne sme nehati govoriti o nezakonitem trgovanju, do katerega prihaja v revnih okoljih
in ki goji revščino in izključenost. »Ilegalna
trgovina z diamanti in dragocenimi kamni, z redkimi kovinami ali kovinami visoke strateške
vrednosti, z lesom in biološkim materialom, s predmeti živalskega izvora kot v primeru
trgovine s slonovino, kar je povezano z iztrebljanjem slonov, povečuje politično nestabilnost,
organizirani kriminal in terorizem. Tudi ta situacija je krik ljudi in zemlje, ki
mu mora prisluhniti mednarodna skupnost,« je
poudaril papež.
Če se bomo iskreno zavzemali za skupno dobro
Ob koncu govora je še spomnil na svoj nedavni obisk
sedeža Združenih narodov v New Yorku, ko je zaželel, da bi večstranski procesi lahko
bili znamenje varne in srečne prihodnosti za prihodnje generacije. In to tudi bodo,
če bodo države znale postaviti na stran sektorske in ideološke interese ter se bodo
iskreno zavzemale za skupno dobro. Pri tem je sveti oče zagotovil zavzemanje katoliške
skupnosti ter tudi svoje osebno, da bi sadovi regionalnega sodelovanja, ki se danes
izražajo pod okriljem Afriške zveze in z mnogimi afriškimi trgovskimi in razvojnimi
dogovori, vedno upoštevali skupno dobro otrok te zemlje.
All the contents on this site are copyrighted ©. |