Vsi skupaj smo s papežem Frančiškom ponovili: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.«

TRG SV. PETRA (nedelja, 22. november 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan. Na to zadnjo nedeljo bogoslužnega leta obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja. V današnjem evangeliju zremo Jezusa, ko se pred Pilatom predstavi kot kralj kraljestva, ki 'ni od tega sveta' (Jn 18,36). To ne pomeni, da je Kristus kralj nekega drugega sveta, temveč da je kralj na drugačen način, je kralj na tem svetu. Gre namreč za nasprotovanje dveh logik. Svetna logika, ki temelji na častihlepnosti, na tekmovalnosti in za ta boj uporablja orožje strahu, izsiljevanja in manipuliranja z vestjo. Evangeljska, to je Jezusova logika, pa se izraža v ponižnosti, v zastonjskosti ter se uveljavlja na tih, a učinkovit način z močjo resnice. Kraljestva tega sveta se včasih obdržijo z nasiljem, rivalstvom in zatiranjem, medtem ko je Kristusovo kraljestvo, 'kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru' (glavna prošnja).« S temi besedami je papež Frančišek predstavil tematiko današnjega praznika med nagovorom pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na beatifikacijo Frederica iz Berge in njegovih 25 tovarišev, ki je včeraj potekala v Španiji. Po pozdravih vernikov iz različnih krajev sveta je papež Frančišek dejal: »V sredo bom začel potovanje v Afriko, med katerim bom obiskal Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. Vse vas prosim, da molite za to potovanje, da bo za vse te drage brate in tudi zame,  to znamenje bližine in ljubezni. Skupaj prosimo Marijo, da blagoslovi te ljube dežele, da bo tam mir in blagostanje. Zdrava Marija…«

Kristus se je razodel kot kralj. Kdaj? Med dogodkom križa! Kdor gleda Kristusov križ, ne more, ne videti presenetljivo zastonjskost ljubezni. Kdo med vami bi rekel: 'Oče, to je bil polom'. Ravno to, v polomu greha, greh je polom, v polomu človeške častihlepnosti, je zmagoslavje križa, je zastonjskost ljubezni, v polomu križa, je vidna ljubezen. In ta ljubezen, ki nam jo da Jezus, je zastonjska. Ko kristjan govori o sili in moči to pomeni, da se sklicuje na silo križa in moč Jezusove ljubezni. Ta ljubezen ostane trdna in nedotaknjena tudi, ko je zavržena in postane izpolnitev življenja, preživetega v popolni podaritvi samega sebe v prid človeštva. Na Kalvariji so se mimoidoči in voditelji posmehovali Jezusu pribitemu na križ in ga skušali: »Reši samega sebe in stopi s križa« (Mr 15,30), 'reši samega sebe'. Vendar pa je paradoksalno Jezusova resnica ravno to, kar so mu z zasmehovalnim tonom metali nasprotniki v obraz: »Samega sebe ne more rešiti!« (v. 31). Če bi Jezus stopil s križa, bi podlegel skušnjavi princa tega sveta, saj On ne more rešiti samega sebe ravno zato, da bi rešil druge.  Ravno zato, ker je dal svoje življenje za nas, zame. Ko rečemo, da je Jezus dal življenje za svet, je res. A je veliko lepše reči: »Jezus je dal svoje življenje zame«. Danes na trgu naj vsak v svojem srcu reče: »Dal je svoje življenje zame«, da bi rešil vsakega od nas naših grehov.

Kdo je to razumel? To je dobro razumel eden od dveh hudodelcev, ki sta bila z Njim križana, torej ta tako imenovani 'dobri razbojnik', ki ga je prosil: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo« (Lk 23,42). Bil je razbojnik, bil je pokvarjen, bil je tam obsojen na smrt zaradi vseh hudodelstev, ki jih je v svojem življenju storil. Vendar je v Jezusovi drži, v Jezusovi krotkosti videl ljubezen. In to je moč Kristusovega kraljestva, torej ljubezen. Zaradi tega nas Jezusovo kraljevanje ne tlači, temveč nas osvobaja naših slabosti in bede ter opogumlja naj hodimo po poti dobrega, po poti sprave in odpuščanja. Glejmo Kristusov križ in dobrega razbojnika in recimo vsi skupaj to, kar je rekel 'dobri razbojnik': »Jezus spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Vsi skupaj: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Prosimo Jezusa, ko smo slabotni, grešni, poraženi, da nas pogleda: »Ti si tam, ne pozabi name!«

Zaradi tolikih bridkosti, ki so na svetu ter zaradi preštevilnih ran na mesu človeštva, prosimo Devico Marijo, naj nas podpira pri našem prizadevanju posnemati Jezusa, našega Kralja, da bomo uresničevali njegovo kraljestvo z dejanji nežnosti, sočutja in usmiljenja.