2015-11-15 10:24:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (9. – 14. november 2015)


Papežev pastoralni obisk v Pratu in Firencah
Papeža Frančiška smo prejšnji torek spremljali med pastoralnim obiskom v toskanski mesti Prato in Firence. Povod in tudi osrednji dogodek je bil papežev nagovor udeležencev narodnega simpozija Cerkve v Italiji, ki je minuli teden potekal v Firencah. Papež se je škofom in delegatom, ki so na simpozij prišli iz celotne Italije, pridružil dopoldne v firenški katedrali. Na programu enodnevnega pastoralnega obiska, ki se je sicer začel v mestu Prato, je bila tudi sveta maša, ki jo je papež daroval na firenškem atletskem stadionu. V pridigi je izhajal iz Jezusovega vprašanja učencem: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« To vprašanje kaže, kako zelo sta bila Jezusovo srce in pogled odprta za vse. Jezusa zanima, kaj ljudje mislijo. Ne zato, da bi jim izpolnil želje, ampak da bi z njimi lahko govoril. Če učenec ne ve, kaj mislijo ljudje, se izolira in začne soditi ljudi v skladu z lastnimi mislimi in prepričanji. »Ohranjati zdrav stik z realnostjo, s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se jim lahko pomaga, se jih vzgaja in se z njimi pogovarja … Jezusovi učenci ne smejo nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi. Nikoli ne smejo pasti v skušnjavo, da bi prevzeli hladne drže, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo, njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi med ljudmi in za ljudi. Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje: ˝Kdo je Jezus za moške in ženske danes?˝«

Kateheza: Evharistična gostija in družina, zbrana ob skupni mizi
Papeževa kateheza med sredino splošno avdienco je bila posvečena premišljevanju o evharistični gostiji in družini, ki je zbrana ob domači mizi. Ta podoba družine govori o drži njenih članov, da si med seboj delijo življenjske dobrine in so zaradi tega tudi srečni. Biti zbrani ob mizi ne pomeni samo skupaj uživati hrano, ampak prav tako vključuje podelitev čustev, pripovedi, dogodkov. In to je temeljna izkušnja: ko se ob nekem prazniku, rojstnem dnevu ali obletnici družina zbere ob mizi. Kako je družina zbrana ob skupni mizi, je zanesljiv pokazatelj zdravih medosebnih odnosov. Če v družini kaj ni prav ali obstaja kakšna skrita rana, se to ob mizi takoj zazna. Družina, ki skoraj nikoli ne jé skupaj ali pa se njeni člani za mizo ne pogovarjajo, ampak gledajo televizijo ali v pametni telefon, je bolj malo družina, je zatrdil papež Frančišek. Krščanstvo vsebuje poseben klic k zbiranju ob mizi, h gostiji. »Gospod Jezus je z veseljem učil ob mizi in včasih je Božje kraljestvo opisoval kot praznično gostijo. Jezus je izbral večerjo tudi takrat, ko je učencem izročil svojo duhovno oporoko, zaobjeto v dejanju njegove žrtve: v daru njegovega Telesa in Krvi, ki sta jed in pijača za zveličanje in ki hranita resnično in trajno ljubezen.«

Škofovsko posvečenje Angela de Donatisa
Papež Frančišek je v ponedeljek v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu v škofa posvetil Angela de Donatisa, ki je septembra letos bil imenovan za pomožnega škofa Rima. Med drugim mu je povedal: »Z ljubeznijo bdi nad vso čredo, v katero te je Sveti Duh postavil, da bi vodil Božjo Cerkev: v imenu Očeta, ker podobo Njega ponavzočaš v Cerkvi; v imenu njegovega Sina Jezusa Kristusa, ki te je postavil za učitelja, duhovnika in pastirja; v imenu Svetega Duha, ki Kristusovo Cerkev oživlja in našo slabost utrjuje s svojo močjo.«

Na obisku ad limina apostolorum slovaški škofje
Na obisku ad limina apostolorum so se v minulem tednu mudili slovaški škofje. Papež Frančišek je med drugim izpostavil pojav migracije. »Priložnost, ki je postala znamenje časov, je pojav migracije. Treba ga je razumeti in k njemu pristopiti z rahločutnostjo in čutom za pravičnost. Cerkev je poklicana, da oznanja in pričuje o sprejemanju migranta v duhu ljubezni in spoštovanja dostojanstva človeške osebe, v okviru potrebnega upoštevanja zakonov … Zaželeno je, da slovaški narod ohrani svojo kulturno identiteto ter dediščino etičnih in duhovnih vrednot, ki sta močno povezani z njegovo katoliško tradicijo. Danes je bolj kot kdajkoli potrebno razsvetliti pot narodov z krščanskimi načeli, pri tem pa sprejeti priložnosti, ki jih sedanja situacija nudi za razvoj evangelizacije, ki bo z novim jezikom Kristusovo sporočilo naredila razumljivejše.«

In še druga srečanja …
Na srečanju s papežem so v minulem tednu bili tudi člani Jezuitske službe za begunce, udeleženci simpozija o Romanu Guardiniju in člani skupnosti Družina Guanelliana. Slednjim je sveti oče govoril o zaupanju: »Bog skrbi za nas in želi, da mu zaupamo.« Velika sovražnikova prevara je, da otroci ne zaupajo popolnoma svojemu Očetu. »To je prva skušnjava: vzpostaviti distanco do Boga, prestrašeni zaradi suma, da njegovo očetovstvo ni zares skrbno in dobro. A Bog je sáma ljubezen, čista skrbna ljubezen.« On nas ljubi bolj, kakor mi ljubimo sami sebe, in vé, kaj je za nas dobro. Zato želi, da v življenju postanemo to, kar smo od trenutka krsta naprej: ljubljeni otroci, zmožni premagati strah, ne pasti v pritoževanje, kajti Oče skrbi za nas.








All the contents on this site are copyrighted ©.