Papežev pastoralni obisk v Pratu in Firencah
Papeža Frančiška smo prejšnji torek spremljali med
pastoralnim obiskom v toskanski mesti Prato in Firence. Povod in tudi osrednji dogodek
je bil papežev nagovor udeležencev narodnega simpozija Cerkve v Italiji, ki je minuli teden potekal v Firencah. Papež se je škofom
in delegatom, ki so na simpozij prišli iz celotne Italije, pridružil dopoldne v firenški
katedrali. Na programu enodnevnega pastoralnega obiska, ki se je sicer začel v mestu
Prato,
je bila tudi sveta
maša,
ki jo je papež daroval na firenškem atletskem stadionu. V pridigi je izhajal iz Jezusovega
vprašanja učencem: »Kaj pravijo ljudje, kdo je
Sin človekov?« To vprašanje kaže, kako zelo sta
bila Jezusovo srce in pogled odprta za vse. Jezusa zanima, kaj ljudje mislijo. Ne
zato, da bi jim izpolnil želje, ampak da bi z njimi lahko govoril. Če učenec ne ve,
kaj mislijo ljudje, se izolira in začne soditi ljudi v skladu z lastnimi mislimi in
prepričanji. »Ohranjati zdrav stik z realnostjo,
s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se
jim lahko pomaga, se jih vzgaja in se z njimi pogovarja … Jezusovi učenci ne smejo
nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi. Nikoli ne smejo pasti
v skušnjavo, da bi prevzeli hladne drže, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo,
njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja
tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi
med ljudmi in za ljudi. Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje:
˝Kdo je Jezus za moške in ženske danes?˝«
Kateheza:
Evharistična gostija in družina, zbrana ob skupni mizi
Papeževa kateheza med sredino splošno avdienco je
bila posvečena premišljevanju o evharistični gostiji in družini, ki je zbrana ob domači
mizi. Ta podoba družine govori o drži njenih članov, da si med seboj delijo življenjske
dobrine in so zaradi tega tudi srečni. Biti zbrani ob mizi ne pomeni samo skupaj uživati
hrano, ampak prav tako vključuje podelitev čustev, pripovedi, dogodkov. In to je temeljna
izkušnja: ko se ob nekem prazniku, rojstnem dnevu ali obletnici družina zbere ob mizi.
Kako je družina zbrana ob skupni mizi, je zanesljiv pokazatelj zdravih medosebnih
odnosov. Če v družini kaj ni prav ali obstaja kakšna skrita rana, se to ob mizi takoj
zazna. Družina, ki skoraj nikoli ne jé skupaj ali pa se njeni člani za mizo ne pogovarjajo,
ampak gledajo televizijo ali v pametni telefon, je bolj malo družina, je zatrdil papež
Frančišek. Krščanstvo vsebuje poseben klic k zbiranju ob mizi, h gostiji. »Gospod Jezus je z veseljem učil ob mizi in včasih je Božje
kraljestvo opisoval kot praznično gostijo. Jezus je izbral večerjo tudi takrat, ko
je učencem izročil svojo duhovno oporoko, zaobjeto v dejanju njegove žrtve: v daru
njegovega Telesa in Krvi, ki sta jed in pijača za zveličanje in ki hranita resnično
in trajno ljubezen.«
Škofovsko
posvečenje Angela de Donatisa
Papež Frančišek je v ponedeljek v rimski baziliki
sv. Janeza v Lateranu v škofa posvetil Angela de Donatisa, ki je septembra letos bil
imenovan za pomožnega škofa Rima. Med drugim mu je povedal: »Z ljubeznijo bdi nad vso čredo, v katero te je Sveti Duh postavil, da bi vodil
Božjo Cerkev: v imenu Očeta, ker podobo Njega ponavzočaš v Cerkvi; v imenu njegovega
Sina Jezusa Kristusa, ki te je postavil za učitelja, duhovnika in pastirja; v imenu
Svetega Duha, ki Kristusovo Cerkev oživlja in našo slabost utrjuje s svojo močjo.«
Na
obisku ad limina apostolorum slovaški škofje
Na obisku ad limina apostolorum so se v minulem tednu
mudili slovaški škofje. Papež Frančišek je med drugim izpostavil pojav migracije.
»Priložnost, ki je postala znamenje časov, je
pojav migracije. Treba ga je razumeti in k njemu pristopiti z rahločutnostjo in čutom
za pravičnost. Cerkev je poklicana, da oznanja in pričuje o sprejemanju migranta v
duhu ljubezni in spoštovanja dostojanstva človeške osebe, v okviru potrebnega upoštevanja
zakonov … Zaželeno je, da slovaški narod ohrani svojo kulturno identiteto ter dediščino
etičnih in duhovnih vrednot, ki sta močno povezani z njegovo katoliško tradicijo.
Danes je bolj kot kdajkoli potrebno razsvetliti pot narodov z krščanskimi načeli,
pri tem pa sprejeti priložnosti, ki jih sedanja situacija nudi za razvoj evangelizacije,
ki bo z novim jezikom Kristusovo sporočilo naredila razumljivejše.«
In še druga srečanja …
Na srečanju s papežem so v minulem tednu bili tudi
člani Jezuitske službe za begunce, udeleženci simpozija o Romanu Guardiniju in člani skupnosti Družina Guanelliana. Slednjim je sveti oče govoril o zaupanju: »Bog
skrbi za nas in želi, da mu zaupamo.« Velika
sovražnikova prevara je, da otroci ne zaupajo popolnoma svojemu Očetu. »To je prva skušnjava: vzpostaviti distanco do Boga, prestrašeni
zaradi suma, da njegovo očetovstvo ni zares skrbno in dobro. A Bog je sáma ljubezen,
čista skrbna ljubezen.« On nas ljubi bolj, kakor
mi ljubimo sami sebe, in vé, kaj je za nas dobro. Zato želi, da v življenju postanemo
to, kar smo od trenutka krsta naprej: ljubljeni otroci, zmožni premagati strah, ne
pasti v pritoževanje, kajti Oče skrbi za nas.
All the contents on this site are copyrighted ©. |