Odmevi po papeževem pastoralnem obisku v Pratu in Firencah

FIRENCE (sreda, 11. november 2015, RV) – Včerajšnji dan bo za Cerkev v Italiji ostal nepozaben. Papež Frančišek je udeležencem narodnega cerkvenega simpozija v Firencah predstavil preroški pogled na Cerkev, ki je svobodna, blizu ljudem, ki jo vodi Sveti Duh in je daleč od oblasti. Papežev govor je bil kakor odgovor na predhodna pričevanja katehumenke, ranjene in prerojene družine ter priseljenca, ki je postal duhovnik.

V središču so bile tri poteze krščanskega humanizma: ponižnost, nesebičnost in blaženost. Te lahko povedo nekaj tudi Cerkvi v Italiji, je zatrdil sveti oče: »Te poteze nam povedo, da ne smemo biti obsedeni z 'oblastjo', četudi je to potrebno in koristno za socialno podobo Cerkve. Če Cerkev ne prevzame teh Jezusovih občutij, zgubi smer, zgubi smisel.« Nadalje je papež opozoril na dve skušnjavi, ki lahko preprečita prenovo. Prva je pelagianizem, ki »nas vodi v prevzem načina nadzora, trdosti«. A treba se je prepustiti vodenju Svetega Duha. Druga skušnjava je gnosticizem, ki bolj skrbi za umovanje kot pa za bližnjega. Papež Frančišek je pastirje tako odločno pozval, da se ne bi oddaljili od ljudstva.

Veselje in hvaležnost
Predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je za Radio Vatikan povedal, da je bil govor svetega očeta med zbranimi v Firencah sprejet z veseljem in hvaležnostjo. Že samo dejstvo njegove prisotnosti, ne samo vsebina govora, je namreč dokaz njegove naklonjenosti in bližine. Teme, ki se jih je dotaknil, so mu zelo pri srcu. Po eni strani je povabil k povezanosti med pastirji in ljudstvom, k medsebojni podpori, skupni hoji in rasti v dialogu, soočanju in pastoralni soodgovornosti. Po drugi strani pa je pozval, da bi bili tudi kvas celotne družbe in kulture.

Okrožnica za Cerkev v Italiji
Tako meni tudi kardinal Gualtiero Bassetti, nadškof Perugie, ki je obenem prepričan, da papež Frančišek včeraj ni govoril samo kristjanom, temveč italijanski družbi nasploh. Njegov govor, ki je združil vse, o čemer je predhodno govoril v drobcih, je bil kakor »okrožnica za Cerkev v Italiji«: »Sedaj imamo dnevni red – brez izgovorov – natančen dnevni red.«

Predanost ljudem
Firenški nadškof kardinal Giuseppe Betori pa je izpostavil še vidik papeževega govora, ki je poudaril svobodno Cerkev. To je Cerkev, ki je poslušna samo evangeliju. Njena edina, a pomembna oporna točka je Jezus Kristus. V njem je po Betorijevih besedah naša svoboda. Ko se opremo nanj, smo resnično svobodni vsega in vseh. Vse ostalo je drugotnega pomena, pripada času in se spreminja ter prilagaja glede na potrebe ljudi. Kardinal Betori je bil včeraj ves čas poleg svetega očeta. Tako je lahko občudoval njegovo predanost ljudem. »Njegov način, kako je sredi med nami – s to razpoložljivostjo – ko poboža otroke, ko gre naproti osebam, ko je kosil skupaj z reveži, njegove geste v odnosu do zapornikov: vse to je vrsta pozornosti, ki ga naredijo resnično blizu ljudem.« In to je tudi povod, da ga imajo ljudje zlahka radi.