Papeževo sporočilo Papeškim akademijam: Romanje je izkušnja usmiljenja

VATIKAN (torek, 10. november 2015, RV) – Člani Papeških akademij so se danes popoldne zbrali v Vatikanu na 20. javnem zasedanju. Le-to se je odvilo na temo: Ad limina Petri. Spomeniške sledi romanja v prvih stoletjih krščanstva. Med srečanjem je bilo prebrano sporočilo, ki ga je ob tej priložnosti papež Frančišek naslovil na kardinala Gianfranca Ravasija, predsednika koordinacijskega odbora akademij.

Romanje je sestavni del svetega leta
Izbira teme za letošnje zasedanje je povezana s svetim letom, ki se bo začelo čez en mesec. Kot je v sporočilu zapisal papež, namreč našo pozornost usmerja k romanju, ki je sestavni del jubileja: »Romanje je poseben vidik svetega leta, ker je podoba poti, ki jo vsak človek prehodi v svojem življenju. Življenje je romanje in človek je popotnik, romar, ki prehodi pot do želenega cilja. Tudi za to, da dospe do svetih vrat v Rimu in vsakem drugem kraju, bo moral vsak, glede na svoje moči, opraviti romanje. To bo znamenje dejstva, da je tudi usmiljenje cilj, ki ga je treba doseči in ki zahteva zavzetost in žrtev. Romanje naj bo torej spodbuda za spreobrnjenje. Ko bomo stopili skozi sveta vrata, se bomo pustili objeti Božjemu usmiljenju in se bomo obvezali, da bomo tudi mi usmiljeni z drugimi, kakor je Oče z nami« (Misericordiae Vultus 14).

Vse od prvih stoletij krščanske dobe so bile romarske poti dobro dokumentirane. Obstajajo številni viri, kot so na primer grafiti ob grobovih mučencev. Iz teh pričevanj izhaja pristna in velikodušna vera tistega, ki se pogumno in tudi preko odpovedi poda na pot, da bi srečal oziroma se z roko dotaknil pričevalcev vere ter njihovih spominov. In sicer, da bi tako zajel novega navdušenja in notranje moči, s katerima bi vedno globlje in dosledneje živel lastno vero.

Romanje je izkušnja solidarnosti – sprejemanje tujcev
Sveti oče je nadalje zatrdil, da je romanje obenem »izkušnja usmiljenja, medsebojne delitve in solidarnosti s tistim, ki hodi po isti poti, kakor tudi sprejemanja in velikodušnosti s strani tistega, ki romarje gosti in podpira«. Med telesnimi deli usmiljenja, ki jih je papež predlagal kot znamenja svetega leta, izstopa prav sprejemanje tujcev. Pogled na krščansko starodavnost in sledi, ki so jih pustili romarji, naj nas spominja na obvezo sprejemanja in deljenja. Ta v izkušnji romanja postane »zavestna pot vsakodnevnega spreobrnjenja in radostnega udejanjanja«.

Papež je tako še izrazil željo, da bi vsi, ki se bodo med svetim letom podali na romanje, v Rim ali drugam, lahko kakor učenca iz Emavsa ob sebi začutili Gospoda kot svojega sopotnika. Tako bodo lahko izkusili veselje srečanja z Njim in z brati ter sestrami, v katerih je On prisoten in nas poziva: »Tujec sem bil in ste me sprejeli … Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,35.40).

Izročene nagrade Papeških akademij
Med zasedanjem je državni tajnik kardinal Pietro Parolin v papeževem imenu izročil tudi nagrade Papeških akademij. Letos so bile podeljene za področje zgodovinsko-arheološkega raziskovanja v povezavi z mučenci. Nagrajenci so bili tako portugalsko arheološko združenje iz Mertole (Campo Arqueológico di Mértola), dr. Matteo Braconi in dr. Almudena Alba López.