Papež Frančišek novemu pomožnemu škofu: Uči duhovnike in semeniščnike pot usmiljenja

RIM (ponedeljek, 9. november 2015, RV) – Danes popoldne je v  baziliki sv. Janeza v Lateranu v Rimu na praznik posvetitve te bazilike potekalo škofovsko posvečenje. Papež Frančišek je v škofa posvetil msgr. Angela de Donatisa, ki ga je sveti oče 14. septembra letos imenoval za pomožnega škofa Rima. Papež je med homilijo dejal: »Predragi bratje in sinovi, dobro nam bo delo pozorno premišljevanje o tistih visokih cerkvenih odgovornostih, v katere bo povišan naš brat.

Našega Gospoda Jezusa Kristusa je Oče poslal, da bi odrešil človeški rod, On pa je v svet poslal dvanajst apostolov, ki naj bi polni moči Svetega Duha oznanjali evangelij vsem ljudstvom, jih zbirali pod edinim Pastirjem, jih posvečevali in jih vodili k zveličanju. Da bi ta apostolska služba trajala iz roda v rod, so si apostoli pridružili pomočnike, katerim so s polaganjem rok izročili dar Svetega Duha, ki so ga od Kristusa prejeli in jim podelili polnost zakramenta svetega reda. Tako se je po neprekinjeni vrsti nasledstva škofov po živem izročilu Cerkve ohranila ta prvotna služba in se je tako Zveličarjevo delo nadaljevalo ter rastlo vse do naših dni.

V škofu, ki ga obdajajo njegovi duhovniki, je v vaši sredi navzoč sam Jezus Kristus, naš Gospod, večni duhovnik. Kristus sam namreč po škofovski službi nadaljuje s pridiganjem evangelija zveličanja in po zakramentih vere posvečuje vernike. Kristus je, ki po očetovski škofovi službi dodaja in pridružuje svojemu telesu, ki je Cerkev, nove ude. Kristus je, ki z modrostjo in preudarnostjo škofa vodi na zemeljskem romanju Božje ljudstvo v večno srečo.

Zato z veseljem in hvaležnostjo sprejmite tega našega brata, ki ga mi škofje s polaganjem rok pridružujemo našemu škofovskemu zboru. Izkazujte mu dolžno čast kot Kristusovemu služabniku in delivcu Božjih skrivnosti, saj mu je zaupano pričevanje evangelija ter za posvečevanje služba Duha. Spominjajte se Jezusovih besed apostolom: »Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.«

Ti, predragi brat, ki te je Gospod izbral, pa premišljuj, da si izmed ljudi izbran in za ljudi postavljen v tem, kar se nanaša na Boga. Škofovstvo je namreč ime za služenje, ne pa za čast, saj škofu bolj pristaja služenje kot oblast, kakor je zapovedal naš Učitelj: »Kdor je namreč največji med vami, naj postane najmanjši in kdor vlada, naj vlada kot tisti, ki služi.«

Oznanjaj Besedo naj bo prilično in včasih je tudi neprilično, opominjaj, grajaj, a vedno z blagostjo in tudi spodbujaj z vso velikodušnostjo in vsem naukom. Tvoje besede naj bodo preproste, da jih bodo vsi razumeli. Homilije naj ne bodo dolge. Dovolim si reči tole: spomni se svojega očeta, ki je bil zelo srečen, ko je našel blizu naselja drugo župnijo, kjer se je obhajala maša brez pridige! Pridige, ki so ravno posredovanje Božje milosti, naj bodo preproste, da jih vsi razumejo in da v vseh prebudijo hotenje, da postanejo boljši.

V Cerkvi, ki ti je zaupana, in tu v Rimu ti želim še na poseben način zaupati duhovnike ter semeniščnike in ti imaš za to dar, bodi zvesti varuh in delivec Kristusovih skrivnosti. Bog te je postavil na čelo svoje družine, zato hodi vedno za zgledom Dobrega Pastirja, ki pozna svoje ovce, ga poznajo one in se za njih ne obotavlja dati življenje. S svojim srcem ljubi z očetovsko in bratsko ljubeznijo vse, katere ti je Bog zaupal, kot sem že rekel, predvsem duhovnike, diakone in semeniščnike, pa tudi uboge, slabotne in vse, ki potrebujejo gostoljubje ter pomoč. Spodbujaj vernike naj s teboj sodelujejo pri apostolskem delu in vedno jih bodi pripravljen potrpežljivo poslušati. Potrpežljivost je pogosto potrebna, kajti Božje kraljestvo se tako gradi.

Zapomni si, da moraš imeti živo skrb za tiste, ki niso v eni Kristusovi staji, saj ti je Gospod tudi te zaupal. Zapomni si, da si v katoliški Cerkvi, zedinjeni z vezjo dejavne ljubezni, pridružen zboru škofov in zato moraš skrbeti za vse Cerkve, še posebej priskoči na pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ko smo že blizu začetka Leta Usmiljenja, te kot brat prosim, bodi usmiljen. Cerkev in svet zelo potrebujeta usmiljenje. Uči duhovnike in semeniščnike pot usmiljenja. Z besedami, da! Predvsem pa s svojo držo. Usmiljen Oče vedno sprejema, saj je vedno prostor v njegovem srcu, nikoli nikogar ne odžene proč. Čaka, čaka. Želim ti prav to, veliko usmiljenja.

Z ljubeznijo bdi nad vso čredo, v katero te je Sveti Duh postavil, da bi vodil Božjo Cerkev: v imenu Očeta, ker podobo Njega ponavzočaš v Cerkvi; v imenu njegovega Sina Jezusa Kristusa, ki te je postavil za učitelja, duhovnika in pastirja; v imenu Svetega Duha, ki Kristusovo Cerkev oživlja in našo slabost utrjuje s svojo močjo.