S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 26. do 31. oktobra 2015)

Zadnji teden v oktobru so se v Vatikanu zvrstili različni dogodki. Po tri tedenskem zasedanju škofovske sinode, je papež Frančišek nadaljeval s svojim običajnim delovnim ritmom in že v ponedeljek imel kar tri večja srečanja: najprej s kaldejskim patriarhom Louisom Raphaëlom Sakom in skupino škofov kaldejske Cerkve, zatem z vojaškimi kaplani, ob koncu pa še s sedem tisoč Romi, Sinti in pripadniki drugih t.i. potujočih ljudstev.

Papež sprejel kaldejskega patriarha in škofe
Na srečanju s patriarhom in škofi kaldejske Cerkve je papež Frančišek izpostavil tragične razmere v Iraku in na Bližnjem vzhodu, ki povzročajo množično odhajanje kristjanov iz krajev svojih očetov. »Molim, da kristjani ne bi bili prisiljeni zapustiti Iraka in Bližnjega vzhoda,« je dejal in pri tem posebej izpostavil sinove in hčere kaldejske Cerkve. »Spodbujam vas, da si neutrudno prizadevate kot graditelji edinosti v vseh pokrajinah v Iraku, s tem da pospešujete dialog in sodelovanje med vsemi akterji javnega življenja, prispevate k reševanju sporov in preprečujete nastajanje novih.« Mednarodno skupnost je ponovno pozval, naj sprejme ustrezne strategije, ki bi pospešile dosego miru v deželah, opustošenih s sovraštvom, da bi se vrnil življenjski dih Ljubezni na kraje, ki so od vedno bili križišča ljudstev, kultur in narodov. »Da bi tako zelo želen mir lahko dosegel obzorje zgodovine in bi žalostne drame nasilja pustile prostor ozračju skupnega bivanja.«

Vojaški kaplani in njihovo poslanstvo duhovnega spremljanja
»V tem obdobju, ko po koščkih živimo tretjo svetovno vojno, ste poklicani gojiti v vojakih in njihovih družinah duhovno razsežnost in etiko, ki jim bosta pomagali spoprijeti se s težavami in vprašanji, ki so pogosto globoko zakoreninjena v to posebno služenje domovini in človeštvu,« je papež dejal vojaškim kaplanom, ki so v Vatikan prišli na izobraževanje o mednarodnem humanitarnem pravu. Spregovoril jim je o pomenu spremljanja vojakov in njihovih družin. »Vojna namreč izmaliči vezi med brati, med narodi; izmaliči tudi tiste, ki so priče teh grozovitosti. Mnogi vojaki se z vojaških operacij ali mirovnih misij vrnejo z resnimi notranjimi ranami. Vojna lahko v njih pusti neizbrisno znamenje.« Pomembno se je vprašati o ustreznih načinih zdravljenja duhovnih ran pri vojakih, ki so v vojni bili priče grozljivim zločinom. »Vloga vojaškega kaplana je, da jih spremlja in podpira na njihovi poti, pri tem pa je za vse tolažilna in bratska navzočnost. Vi lahko zlijete na rane teh oseb zdravilo Božje besede, ki lajša bolečino in zbuja upanje; in lahko jim ponudite milost evharistije in sprave, ki hrani in obnavlja ranjeno dušo.«

Splošna avdienca posvečena medverskemu dialogu
V sredo med splošno avdienco je papež spregovoril o medverskem dialogu. 28. oktobra je namreč minilo natanko 50. let od izdaje koncilskega dokumenta Nostra aetate, ki govori o odnosih katoliške Cerkve z nekrščanskimi verstvi. »Vzajemno spoštovanje je pogoj in obenem cilj medverskega dialoga: spoštovati pravice drugega do življenja, fizične nedotakljivosti in temeljnih svoboščin, kar so svoboda vesti, misli, izražanja in vere,« je dejal sveti oče. »Dialog, utemeljen na zaupnem spoštovanju, lahko prinese semena dobrega, ki bodo ob svojem času poganjki prijateljstva in sodelovanja na vseh področjih, predvsem pa pri služenju revnim, malim, ostarelim, sprejemanju migrantov, pozornosti do izključenega.« Skupaj lahko hodimo in skrbimo drug za drugega in za stvarstvo, vsi verniki vseh verstev. »Skupaj lahko slavimo Stvarnika, da nam je dal vrt sveta kot skupno dobro. Uresničimo lahko skupne načrte za boj proti revščini ter zagotovimo vsakemu moškemu in vsaki ženski pogoje za dostojno življenje,« so se glasile papeževe besede.

Radio Marija – prenašati upanje
Na srečanje s papežem so minuli teden prišli še člani združenja Radio Marija. Spodbudil jih je, naj vztrajajo pri svojem delu »z zvestobo evangeliju in cerkvenemu nauku ter s posluhom za družbo in osebe, posebej najrevnejše in izključene«. »Širjenje evangelija in pobožnosti do Jezusove Matere, spodbujanje ljubezni do Cerkve in molitve nam ponuja veljaven ''kanal'' za poslušanje lepih premišljevanj, za učenje molitve, za poglabljanje verskih vsebin, ki gradijo in širijo obzorja,« je zatrdil Frančišek. Radio na ta način postane »sredstvo, ki ne sporoča samo nekega skupka  novic, idej in glasbe brez vodilne niti«, kot da bi hotel samo zamotiti ali zabavati, ampak postane »prvovrstno sredstvo za prenašanje upanja«, tistega resničnega upanja, ki prihaja iz zveličanja.

Ekonomija in podjetništvo potrebujeta etiko
Papež Frančišek je prejšnji teden sprejel v avdienco litovsko predsednico in makedonskega predsednika. Sestal se je še s skupino salvadorskih romarjev, teden pa sklenil s srečanjem z italijanskimi katoliškimi podjetniki. Ti so poklicani biti »misijonarji družbene razsežnosti evangelija v težkem in kompleksnem svetu dela, ekonomije in podjetništva … Ekonomsko dejavnost je treba preusmeriti v evangeljskem smislu, in to tako, da bo služila osebam in skupnemu dobremu,« je poudaril papež. S tega vidika so podjetniki poklicani k medsebojnemu sodelovanju, da bi se tako večal podjetniški duh subsidiarnosti in bi skupaj pristopali k etičnim izzivom in izzivom trga, med katerimi je na prvem mestu izziv ustvariti dobre zaposlitvene priložnosti. »Ekonomija in podjetništvo potrebujeta za svoje pravilno delovanje etiko. Ne kakršno koli etiko, ampak etiko, ki v središče postavlja osebo in skupnost,« je poudaril papež Frančišek.