Molitveni nameni za mesec november

VATIKAN (nedelja, 1. november 2015, RV) – Da bi bili odprti za osebno srečanje in dialog z vsemi, tudi s tistimi, ki so drugačnega prepričanja. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec november. Bistveni pomen v dialogu ima »poslušanje«, je zatrdil papež Frančišek 24. januarja letos med avdienco za člane Papeškega inštituta za arabske in islamske študije. Poslušanje ni samo »nujni pogoj« v procesu vzajemnega razumevanja in mirnega sobivanja, ampak je tudi »pedagoška dolžnost«, da bi bili sposobni priznavati vrednote drugih, razumeti skrbi, ki so v njihovih zahtevah, in da bi uveljavili skupna prepričanja. »Ko se približamo osebi, ki s prepričanjem izpoveduje svojo vero, nas njeno pričevanje in razmišljanje pozivata k odgovoru in usmerjata, da se vprašamo o naši lastni duhovnosti. Na začetku dialoga je torej srečanje,« je zatrdil papež. Če izhajamo iz predpostavke o skupni pripadnosti človeški naravi, se lahko presežejo vsi predsodki in lažnosti ter se začne razumeti drugega v skladu z novo perspektivo.

Med jutranjo sveto mašo 16. aprila letos pa je sveti oče poudaril tudi, da kdor ne zna vstopiti v dialog, ni pokoren Bogu. Tiste, ki oznanjajo Božjo novost, hoče utišati. Govoreč o trdosrčnosti velikih duhovnikov, o katerih pripoveduje evangelij, je papež Frančišek takrat pojasnil, da »niso znali vstopiti v dialog in se niso znali pogovarjati z Bogom, ker niso znali moliti in poslušati Gospodovega glasu.« Razlagali so postavo, toda bili so zaprti za Božja znamenja v zgodovini, bili so zaprti za njegovo ljudstvo. To pomanjkanje dialoga, ta zaprtost srca, jih je privedla do nepokorščine Bogu. »To je drama teh izraelskih pismoukov, teh teologov Božjega ljudstva: niso znali poslušati, niso se znali pogovarjati.« Niso poznali ne dialoga z Bogom ne z brati.

Papež nas novembra prav tako vabi k molitvi po namenu za evangelizacijo: da bi pastirji Cerkve z globoko ljubeznijo spremljali svojo čredo in ji vlivali novega upanja. V današnji družbi so pastirji »poklicani iskati, spremljati, dvigati, ozdravljati rane,« je zatrdil papež 27. septembra letos v govoru škofom, ki so se udeležili svetovnega srečanja družin v Filadelfiji. Njihova vloga kot škofje in duhovniki je, da stvarnost gledajo »z očmi tistega, ki ve, da je poklican h gibanju, k pastoralnemu spreobrnjenju. Današnji svet nas vztrajno prosi za to spreobrnjenje,« je še dodal papež. Nadalje je izpostavil, da pastir bdi nad sanjami, življenjem in rastjo svojih ovc. Posebej je papež spomnil na družine in zastavil vprašanje: »Znamo biti z njimi, z njimi deliti njihove težave in njihovo veselje?«

Nekaj dni prej, 23. septembra, se je papež Frančišek v Washingtonu srečal tudi s škofi ZDA. Med drugim jim je namenil besede: »Naše največje veselje je biti pastirji, nič drugega kot pastirji z nedeljenim srcem in nepreklicno izročitvijo samega sebe.« Kot pastirji naj ne bi pridigali »zapletenih naukov, temveč veselo oznanilo Kristusa, ki je za nas umrl in vstal«. V tistih, ki poslušajo, naj bi prebujali »izkušnjo tega oznanila«, da bo Beseda dala smisel vsakemu koščku njihovega življenja, da jih bodo zakramenti hranili s tisto hrano, ki si je ne morejo preskrbeti sami in da bo »bližina pastirja v njih prebudila nostalgijo po Očetovem objemu«. Bedite nad tem, je papež še spodbudil škofe, da bo »čreda vedno srečala v srcu pastirja tisto zalogo večnosti, ki jo zaman hlepeče išče v stvareh tega sveta«.

Slovenski molitveni namen ta mesec pa se glasi: da bi v življenju svetnikov prepoznali zgled, v občestvu z njimi čutili povezavo, po njihovi priprošnji pa prejemali pomoč. Težnja, da iz svetnikov naredimo zemeljske junake s posebnimi nadnaravnimi močmi, je bila vedno prisotna. A po svetnikih se ne zgledujemo zaradi njihovega značajskega, človeškega, zunanjega, čeprav pobožnega ponašanja, ampak zaradi njihove vere. Čeprav pri svetnikih ni nasprotovanja med zunanjostjo in notranjostjo, se le-ti pri svetnikih dopolnjujeta, vendar pa je vera temelj njihovega življenja in njihove zglednosti. V občestvu svetnikov tudi mi lahko že sedaj živimo kot odrešeni ljudje. Svetniki so tudi naši priprošnjiki. Občestvo vernih prepoznamo v tem, da se zbiramo v Kristusovem imenu in v molitvi drug za drugega.