50 let po pismu poljskih škofov nemškim: Odpustimo in prosimo odpuščanja

VATIKAN (sreda, 28. oktober 2015, RV) – Slediti zgledu sprave, ki so ga pred petdesetimi leti dali poljski in nemški škofje. To je poudarek sporočila, ki ga je papež Frančišek napisal ob 50. obletnici pisma, katerega naslov je Odpustimo in prosimo odpuščanja. Le-tega so poljski škofje poslali nemškim škofom. Med podpisniki je bil tudi Karol Wojtyła, kasnejši papež Janez Pavel II.

Papež: Pogumna gesta, zgled mnogim narodom in družbam
Pogumna gesta, za katero so se odločili med zadnjim zasedanjem drugega vatikanskega koncila, je odprla pot procesu sprave med dvema narodoma. V sporočilu, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, papež zato poudari velik pomen tistega pisma. Gre za dokument, s katerim se je začelo novo poglavje zgodovine odnosov med Poljaki in Nemci po tragičnih dogodkih druge svetovne vojne. Njihova gesta je tudi danes lahko zgled vsem narodom in družbam, ki se zaradi medsebojnih sporov nahajajo v težkih razmerah.

Obletnico je zaznamovala vrsta dogodkov verske in kulturne narave. Organizirali sta jih poljsko in nemško veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Vrhunec je bila spravna sveta maša, ki jo je kardinal Gerhard Müller, prefekt Kongregacije za nauk vere, daroval v kolegiju Tevtonik v Vatikanu. Evharistiji je sledila še konferenca na Inštitutu presvete deklice Marije. In sicer pod pokroviteljstvom kardinala Gianfranca Ravasija, predsednika Papeškega sveta za kulturo.

Kardinal Müller: Prijateljstvo med narodi je nujno
Na začetku svete maše je kardinal Müller spomnil, da se želimo kot kristjani osredotočiti na dejstvo, da nas je Bog vse ustvaril kot brate in sestre. Zato sta mirno sobivanje sosednjih držav in prijateljstvo med narodi nujna. Pobuda poljskih škofov, ki ji je sledil odgovor nemških, je bila potrebna, da so bile izgovorjene besede: »Odpustimo in prosimo odpuščanja.«

Msgr. Gadecki: Svet potrebuje spravo
Pri sveti maši, kateri so poleg poljskega in nemškega veleposlanika prisostvovali tudi mnogi drugi člani diplomatskega zbora, so somaševali kardinala Stanisław Ryłko in Zenon Grocholewski, devet poljskih škofov in številni duhovniki. Pridigal je msgr. Stanisław Gadecki, predsednik Poljske škofovske konference. Poudaril je predvsem, da Evropa in svet tako kot pred petdesetimi leti tudi danes potrebujeta spravo. Povod za tisto gesto, ki ji je komunistični režim na Poljskem nasprotoval, je bila želja preseči spore druge svetovne vojne. Pismo je opozorilo, da pravo krščanstvo ne more sprejeti situacije, v kateri sosednje krščanske države ostajajo sprte. Tisto pogumno in preroško pismo, je še dodal msgr. Gadecki, je pokazalo na nujnost povezanosti med identiteto in spominom.

Msgr. Muszynski: Brez sprave ni miru
Po maši, med konferenco, je o zgledu pisma poljskih škofov za vse sprte narode in družbe spregovoril tudi msgr. Henryk Muszynski, nekdanji primas Poljske, ki je bil priča izvoru tega zgodovinskega dokumenta. Problem sprave je še vedno aktualen, je zatrdil. Razreši se lahko samo v polni resnici. Do te se pride počasi, korak za korakom, medtem ko v srcih zori razpoložljivost za odpuščanje. Brez odpuščanja namreč ni sprave, brez sprave ni miru in ni pravice, brez pravice pa so vojne.