Napad na cerkev v Aleppu. P. Ibrahim: Obvaroval nas je Marijin plašč

SIRIJA (torek, 27. oktober 2015, RV) – V nedeljo popoldan med sveto mašo je župnijsko cerkev sv. Frančiška v sirskem Aleppu zadela plinska bomba. Za sabo je pustila nekaj lažje ranjenih oseb ter materialno škodo. »Ni prvič, da so hoteli zadeti našo cerkev, a do zdaj jim ni nikoli uspelo,« je dogodek komentiral tamkajšnji župnik, frančiškan p. Ibrahim Alsabagh.

Med mašo ob 17. uri je na kupolo cerkve nenadoma padla plinska bomba. P. Ibrahim je ravno hotel obhajati vernike, ko se je cerkev začela tresti, v njeno notranjost pa so padali kosi ometa s stropa. Dvignilo se je tudi veliko prahu, tako da so komajda kaj videli. P. Ibrahim pripoveduje, da bomba na srečo ni eksplodirala takoj, ko je padla na kupolo, ampak nekaj sekund zatem, ko se je že skotalila po strehi navzdol. »Če bi preluknjala kupolo, bi lahko prišlo do tragedije; samo če bi padel lestenec, bi lahko ubil deset ljudi,« pravi p. Ibrahim in doda: »Kot se povedal vernikom, obvaroval nas je Marijin plašč.«

V napadu je bilo lažje ranjenih šest oseb, medtem ko je na cerkveni zgradbi povzročena velika škoda. Del strehe bodo najverjetneje morali popraviti. Ne ve se, kdo je izvedel napad, a bomba je priletela iz starega dela mesta, ki je v rokah različnih skupin jihadistov.

»Zagotovo ni slučaj, da je do napada prišlo med nedeljsko večerno mašo, ko je v cerkvi bilo štiristo vernikov,« meni p. Ibrahim in izpostavi, da so že večkrat poskušali zadeti njegovo župnijo, a so poškodovali bližnje hiše. Razlogi za napad so lahko številni. Med njimi tudi ta, da si p. Ibrahim zelo prizadeva na področju medverskega dialoga, predvsem preko nudenja pomoči Sircem, tako kristjanom kot muslimanom. »Nekateri želijo odstraniti vsako znamenje sprave in odprtosti,« pripomni frančiškan, ki spada pod Kustodijo Svete dežele. Po njegovem prepričanju je napad prav tako povezan s protikrščanskim sovraštvom. »Naša cerkev je edina na tem območju, ki je še vedno uporabna. Sem se zatekajo mnogi ljudje, da bi molili. Morda so jo hoteli uničiti ravno zaradi tega.«

Čeprav je ob napadu med verniki prevladal preplah, jih je p. Ibrahimu uspelo umiriti. Potem ko so ugotovili, da ni nihče težko ranjen, so se zatekli na župnijski vrt, kjer je p. Ibrahim vsem podelil obhajilo in končal mašo. »Nekateri so bili presenečeni nad mojo reakcijo. A moč najdem v Gospodu, v povezanosti z Njim preko molitve. Moč, da grem naprej, sedaj še z več energije, saj moramo popraviti našo cerkev.«

Doda, da so se že naslednje jutro verniki vrnili k maši: »Bilo jih je veliko in z veseljem smo poslušali zvonjenje naših zvonov. Upamo, da se bo ves ta kaos končal, in upamo, da bomo o vsem tem kmalu govorili kot o dogodkih iz preteklosti. Brez strahu, da bi se podobni napadi lahko ponovili vsak trenutek.«