Papež sprejel člane sinode kaldejske Cerkve

VATIKAN (ponedeljek, 26. oktober 2015, RV) – Papež Frančišek je današnji dan začel s srečanjem s kaldejskim patriarhom Louisom Raphaëlom Sakom in skupino škofov kaldejske Cerkve. Od 24. do 29. oktobra v Rimu poteka sinoda kaldejske Cerkve, poleg patriarha pa se je udeležuje enaindvajset škofov, ki vodijo kaldejske škofije na območju Iraka in skupnosti v diaspori.

Frančišek je takoj na začetku govora izpostavil razmere na Bližnjem vzhodu, ki so zaznamovane s fanatičnim sovraštvom terorizma, ta pa še kar naprej povzroča odhajanje vernikov iz dežel svojih očetov. Takšno stanje po papeževih besedah v osnovi ogroža krščansko navzočnost v deželi, ki je videla začetek poti očaka Abrahama, odmev glasu prerokov, nastajanje prvih cerkva na krvi mnogih mučencev, pričevanje o polnosti evangelija in rast družb, kjer se je stoletja mirno sobivalo z brati muslimani. Žal je današnji čas zaznamovan z brezštevilnimi primeri preganjanj, tudi vse do mučeništva.

Papež je spomnil na vernike v diaspori, ki prav tako želijo ohraniti svojo trdno ukoreninjenost v izročilu ter obenem biti vključeni v nova okolja. Zagotovil je podporo in solidarnost apostolskega sedeža v prid skupnega dobrega vse kaldejske Cerkve. »Molim, da kristjani ne bi bili prisiljeni zapustiti Iraka in Bližnjega vzhoda,« je dejal in pri tem posebej izpostavil sinove in hčere kaldejske Cerkve. »Spodbujam vas, da si neutrudno prizadevate kot graditelji edinosti v vseh pokrajinah v Iraku, s tem da pospešujete dialog in sodelovanje med vsemi akterji javnega življenja, prispevate k reševanju sporov in preprečujete nastajanje novih.«

Frančišek je srečanje s kaldejsko Cerkvijo izkoristil za ponoven poziv mednarodni skupnosti, da bi znala sprejeti ustrezne strategije, ki bi bile usmerjene v pospeševanje doseganja miru v deželah, opustošenih s sovraštvom, ter da bi vrnila življenjski dih Ljubezni na kraje, ki so od vedno bili križišča ljudstev, kultur in narodov. »Da bi tako zelo želen mir lahko dosegel obzorje zgodovine in bi žalostne drame nasilja pustile prostor ozračju obojestranskega sobivanja,« je dejal.

V nadaljevanju je še spregovoril o sinodi, ki pomeni »hoditi skupaj«. Je tudi ugoden trenutek za pogled na raznovrstnosti, ki bogatijo bratsko občestvo. Ponovil je povedano ob 50. obletnici škofovske sinode, da je namreč za Jezusove učence edina avtoriteta avtoriteta služenja, edina oblast pa oblast križa. Navedel je Jezusove besede iz Matejevega evangelija: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik« (Mt 20,25-27). »Med vami pa naj ne bo tako,« je ponovil papež in zbrane spodbudil, naj je med njimi Jezusova drža: delujejo naj z usmiljenjem, v ponižnosti, upanju in vzajemnem sprejemanju, ki ustvarja občestvo. Sinodo  naj živijo s čutom odgovornosti, udeleženosti in služenja, pred sabo pa naj vedno imajo podobo dobrega pastirja, ki skrbi za zveličanje ovac, še posebej pa skrbi za izgubljeno.

Papež Frančišek jih je ob koncu govora še spodbudil, naj so očetovski v odnosu do duhovnikov in vseh posvečenih, ki so njihovi prvi sodelavci. Upoštevajoč izročilo in pravila, naj sprejemajo vse ter so dobrohotni in razumevajoči do njihovih stisk. Na ta način bodo lahko presegli oddaljenosti, ki ločujejo, in razločevali odgovore na sedanje potrebe kaldejske Cerkve.