Frančišek: V Božji Besedi odseva tako naša sinodalna izkušnja, kot drama beguncev na poteh Evrope

TRG SV. PETRA (nedelja, 25. oktober 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes dopoldne se je s sveto mašo v baziliki sv. Petra zaključilo generalno zasedanje redne škofovske sinode o družini. Vse vabim, da se zahvalimo Bogu za te tri tedne intenzivnega dela, ki sta ga poživljala molitev in duh resničnega občestva. Bilo je naporno, a je bilo resnično Božji dar, ki bo prav gotovo prineslo veliko sadov.« Tako je papež Frančišek nagovoril zbrane na Trgu sv. Petra z okna apostolske paleče med opoldansko molitvijo na 30. nedeljo med letom.

Beseda sinoda pomeni 'hoditi skupaj'. In to, kar smo živeli, je bila izkušnja Cerkve na poti, na poti predvsem z družinami svetega Božjega ljudstva razširjenega po vsem svetu. Zato me je nagovorila Božja Beseda, ki nam danes prihaja naproti po Jeremijevi prerokbi. Tako pravi:
»Glejte, pripeljem jih iz severne dežele
in jih zberem od koncev zemlje.
Med njimi tudi slepe in hrome,
noseče in porodnice hkrati,
velik zbor se jih vrne sèm.«
Tako pravi. Prerok še doda:
»Z jokom odhajajo,
ob milih tolažbah jih pripeljem nazaj;
k potokom vodá jih popeljem,
po ravni poti, kjer se ne spotaknejo,
jaz sem namreč Izraelov oče.«

Ta Božja Beseda nam pove, da je prvi, ki hoče hoditi z nami, ki hoče 'sinodo' z nami, ravno On, ki je naš Oče. Njegove sanje od vedno in zavedno so ustvariti ljudstvo, ga zbrati in ga voditi proti deželi svobode in miru. To ljudstvo pa sestavljajo družine, v njem so »noseče in porodnice«. In medtem ko hodi, posreduje naprej z Božjim blagoslovom življenje.

To je ljudstvo, ki ne izključuje revnih in slabotnih. Nasprotno, vključi jih: »Med njimi so slepi in hromi«, pravi Gospod. Je družina družin, v kateri tisti, ki je obtežen, ni izločen, se ga ne pusti zadaj, ampak zmore hoditi v korak z ostalimi, saj to ljudstvo hodi s korakom zadnjih, kakor je to v družinah in kakor nas uči Gospod, ki je postal ubog z ubogimi, majhen z majhnimi, zadnji z zadnjimi. To pa ni storil zato, da bi izključil bogate, mogočne, prve, temveč zato, ker je to edini način, da reši tudi njih, da reši vse. Iti z majhnimi, izločenimi, z zadnjimi.

Naj vam izpovem, da sem to prerokbo ljudstva na poti soočil tudi s podobami beguncev, ki so na poti po poteh Evrope. To je ena od dramatičnih resničnosti današnjega časa. Tudi njim Gospod pravi: »Z jokom odhajajo, ob milih tolažbah jih pripeljem nazaj.« Tudi te najbolj trpeče družine, izkoreninjene iz njihovih dežel, so bile navzoče z nami na sinodi, v naši molitvi, v našem delu preko glasu nekaterih njihovih pastirjev navzočih na zasedanju. Te osebe v iskanju dostojanstva, te družine v iskanju miru ostajajo z nami. Cerkev jih ne zapušča, saj pripadajo ljudstvu, ki ga Gospod hoče rešiti iz suženjstva in peljati v svobodo.

V današnji Božji Besedi odseva tako naša skupna sinodalna izkušnja, kot drama beguncev na pohodu po poteh Evrope. Naj nam Gospod na priprošnjo Device Marije pomaga tudi uresničiti smernice, ki so prišle na dan na način bratskega občestva.