Izjava škofovske sinode o razmerah na Bližnjem vzhodu

VATIKAN (nedelja, 25. oktober 2015, RV) – Sinodalni očetje in ostali udeleženci škofovske sinode o družini so ob koncu zasedanja pripravili izjavo o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Ukrajini. Spomniti so hoteli predvsem na družine na Bližnjem vzhodu, ki so že več let »žrtve nezaslišane krutosti«. Njihovi življenjski pogoji pa so se v zadnjih mesecih in tednih še poslabšali.

Uporaba orožja za množično uničevanje, ubijanje brez razlike, obglavljanja, ugrabitve ljudi, trgovanje z ženskami, rekrutiranje otrok, preganjanje zaradi vere in etnije, uničevanje krajev čaščenja, rušenje kulturne dediščine in brezštevilne druge grozovitosti so prisilile na tisoče družin, da bežijo iz lastnih domov in iščejo zatočišče drugod, pogosto v skrajni negotovosti. Sedaj se ne morejo vrniti in ne morejo uveljavljati svoje pravice do dostojnega in varnega življenja na lastni zemlji ter tako prispevati k izgradnji ter k materialni in duhovni blaginji svoje države.

Sinodalni očetje izpostavijo stalno kršenje temeljnih načel človeškega dostojanstva in mirnega skupnega bivanja med osebami in narodi, kršenje najosnovnejših pravic, kot sta pravici do življenja in verske svobode, ter kršenje mednarodnega humanitarnega prava. Pri tem izrazijo svojo bližino patriarhom, škofom, duhovnikom, posvečenim in vernikom ter zagotovijo svojo solidarnost in molitev. Spomnijo na vse ugrabljene osebe in pozivajo k njihovo osvoboditvi. »Naši glasovi se pridružujejo kriku mnogih nedolžnih: nič več nasilja, nič več terorizma, nič več uničevanja, nič več preganjanj! Naj se takoj prenehata sovraštvo in trgovina z orožjem,« beremo v izjavi.

Poudarjeno je, da je mir na Bližnjem vzhodu treba doseči s političnimi odločitvami, ki upoštevajo kulturne in verske posebnosti posameznih narodov. Sinodalni očetje izrazijo hvaležnost Jordaniji, Libanonu, Turčiji in številnim evropskim državam za sprejem beguncev. Mednarodno skupnost pozivajo, naj posebne interese postavi na stran ter pri iskanju rešitev poseže po diplomaciji, dialogu in mednarodnem pravu. Spomnijo na papeževe besede, ki jih je izgovoril v Jeruzalemu leta 2014: »Vsem osebam in skupnostim, ki se prepoznavajo v Abrahamu: spoštujmo se in ljubimo drug drugega kakor bratje in sestre! Učimo se razumeti bolečino drugega! Nihče naj ne izrablja Božjega imena za nasilje! Skupaj delajmo za pravičnost in mir!«

»Prepričani smo, da je mir mogoč in da je mogoče zaustaviti nasilje, ki v Siriji, Iraku, Jeruzalemu in vsej Sveti deželi vsak dan prizadene vedno več družin in nedolžnih civilistov ter tako povečuje humanitarno krizo. Sprava je sad bratstva, pravičnosti, spoštovanja in odpuščanja,« zapišejo udeleženci sinode. Njihova edina želja je, da bi bilo mogoče živeti v miru. Da bi judje, kristjani in muslimani v drugem verniku videli brata, ki ga je treba spoštovati in ljubiti, ter bi tako najprej na svoji lastni zemlji pričevali o veselju in sobivanju Abrahamovih otrok.

Ob koncu gre misel sinodalnih očetov še k družinam, ki se nahajajo v podobnih razmerah drugod po svetu, predvsem v Afriki in Ukrajini. Tudi tem zagotavljajo svojo molitev ter jim izražajo zaskrbljenost, skrb in ljubezen.