Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 30. nedeljo med letom

Jer 31,7-9
Kajti tako govori Gospod:
Vriskajte od veselja Jakobu,
vzklikajte poglavarju narodov!
Oznanjajte, hvalite in govorite:
»Gospod, reši svoje ljudstvo,
Izraelov ostanek!«
Glejte, pripeljem jih iz severne dežele
in jih zberem od koncev zemlje.
Med njimi tudi slepe in hrome,
noseče in porodnice hkrati,
velik zbor se jih vrne sèm.
Z jokom prihajajo,
ob milih tolažbah jih pripeljem nazaj;
k potokom vodá jih popeljem,
po ravni poti, kjer se ne spotaknejo.
Jaz sem namreč Izraelov oče
in Efrájim je moj prvorojenec.

Heb 5,1-6
Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in je postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da prinaša daritve in žrtve za grehe. Potrpeti more s tistimi, ki so nevedni in se motijo, saj je tudi sam obdan s slabostjo in zaradi nje mora kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe. In nihče si ne jemlje te časti, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ta, ki mu je rekel: Moj sin si ti, danes sem te rodil, kakor pravi tudi drugje: Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.

Mr 10,46-52
Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so mu pretili, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Bodi pogumen, vstani, kliče te!« In odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in prišel k Jezusu. Jezus mu je odgovoril in rekel: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Avguštin pravi: »Bartimajeva slepota predstavlja naše nesrečno stanje.« Glede imena slepega pa pravi: »Timejev sin. S tem Marko zapiše tako ime Bartimaja kot njegovega očeta Timaja. V dosedanjih Gospodovih ozdravljenjih ne naletimo na tako natančno opredelitev imena ozdravljenega. Nobenega dvoma ni, da je bil Bartimajev padec iz velikega bogastva v takšno revščino splošno znan, saj ni bil samo slep, ampak je tudi beračil ob poti.« Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Milost nas kliče, naj urno odgovorimo, saj Božja izvolitev in obljuba ne pogojujeta naše volje in ne preprečujeta svobodnega odgovora.« Molitev svetega Klemena Aleksandrijskega: »'Vse do sedaj sem blodil v upanju, da bom našel Boga. In sedaj, ko me razsvetljuješ ti, Gospod, sem po tebi našel Boga, sprejel od tebe Očeta ter postal s teboj sodedič, saj se nisi sramoval imeti me za brata. Odpravimo torej, odpravimo, pozabo resnice, nevednost ter odstranimo temine, ki zastirajo pogled kakor megla, da bomo zrli resničnega Boga... ker je zasvetila luč z nebes nad nas pokopane v temini in jetnike smrtne sence, luč, ki je čistejša od sonca, slajša od življenja tu spodaj' (113,2 – 114,1). Amen.«

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju 30. nedelje med letom (Mr 10,46-52) beremo, da je medtem ko je Gospod odhajal iz Jerihe, sedel ob poti pri enih od mestnih vrat slepi Bartimaj in beračil. Ravno skozi ta vrata je šel Jezus iz Nazareta, saj gre tu pot v Jeruzalem, kjer se bo dopolnila Velika noč, njegova velikonočna žrtev, kateri gre Mesija za nas naproti. Ta pot je njegov in tudi naš izhod, saj je edina pot, ki vodi v obljubljeno deželo sprave, pravičnosti in miru. Na tej poti je torej Gospod srečal Bartimaja, ki je oslepel. Njuni poti se srečata, postaneta ena sama pot. Bartimaj se je namreč obrnil proti Njemu in močno vpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« S to molitvijo se je dotaknil Jezusovega srca, ki se je ustavil, ga dal poklicati ter ga ozdravil. Odločilen trenutek pri tem je bilo osebno, neposredno srečanje med Gospodom in tem trpečim človekom. Tako sta se znašla drug pred drugim; Bog s svojo voljo ozdraviti ga in človek s svojo željo biti ozdravljen. Dve svobodi, dve volji, ki sta prišli skupaj. »Kaj hočeš, da ti storim?« ga je Gospod vprašal. »Da bi spregledal!« mu je slepi odgovoril. »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« S temi besedami se je zgodil čudež. Veselje Boga je veselje človeka. In Bartimaj je spregledal, pripoveduje evangelij, »in šel po poti za njim«, torej je postal njegov učenec ter se je skupaj z Učiteljem povzpel v Jeruzalem, da bi bil skupaj z Njim udeležen pri veliki zveličavni skrivnosti. Ta pripoved je v svojih bistvenih prehodih podobna poti katehumena do zakramenta svetega krsta, ki so ga v prvotni Cerkvi imenovali tudi 'razsvetljenje'.