Duhovne misli Benedikta XVI. za 30. nedeljo med letom

 Homilija Benedikta XVI. ob zaključku sinode za novo evangelizacijo
»Zelo je pomenljivo, da zaključujemo zasedanje sinode o novi evangelizaciji, ko je med bogoslužjem evangelij o Bartimaju. Ta Božja Beseda lahko še posebej spregovori nam, ki smo se v teh dneh soočili z nujnostjo ponovnega oznanila Kristusa tam, kjer je luč vere oslabela, tam, kjer je Božji ogenj postal žerjavica in čaka, da bo zagorel ter postal plamen, ki razsvetljuje in ogreva vso hišo«.

Nagovor pred opoldansko molitvijo
V evangeliju 30. nedelje med letom (Mr 10,46-52) beremo, da je medtem ko je Gospod odhajal iz Jerihe, sedel ob poti pri enih od mestnih vrat slepi Bartimaj in beračil. Ravno skozi ta vrata je šel Jezus iz Nazareta, saj gre tu pot v Jeruzalem, kjer se bo dopolnila Velika noč, njegova velikonočna žrtev, kateri gre Mesija za nas naproti. Ta pot je njegov in tudi naš izhod, saj je edina pot, ki vodi v obljubljeno deželo sprave, pravičnosti in miru. Na tej poti je torej Gospod srečal Bartimaja, ki je oslepel. Njuni poti se srečata, postaneta ena sama pot. Bartimaj se je namreč obrnil proti Njemu in močno vpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« S to molitvijo se je dotaknil Jezusovega srca, ki se je ustavil, ga dal poklicati ter ga ozdravil. Odločilen trenutek pri tem je bilo osebno, neposredno srečanje med Gospdoom in tem trpečim človekom. Tako sta se znašla drug pred drugim; Bog s svojo voljo ozdraviti ga in človek s svojo željo biti ozdravljen. Dve svobodi, dve volji, ki sta prišli skupaj. »Kaj hočeš, da ti storim?« ga je Gospod vprašal. »Da bi spregledal!« mu je slepi odgovoril. »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« S temi besedami se je zgodil čudež. Veselje Boga je veselje človeka. In Bartimaj je spregledal, pripoveduje evangelij, »in šel po poti za njim«, torej je postal njegov učenec ter se je skupaj z Učiteljem povzpel v Jeruzalem, da bi bil skupaj z Njim udeležen pri veliki zveličavni skrivnosti. Ta pripoved je v svojih bistvenih prehodih podobna poti katehumena do zakramenta svetega krsta, ki so ga v prvotni Cerkvi imenovali tudi 'razsvetljenje'.

Vera je pot razsvetljenja. Začne se s ponižnim priznanjem potrebe po zveličanju in pride do osebnega srečanja s Kristusom, ki kliče k hoji za njim po poti ljubezni. Po tem vzoru so v Cerkvi pripravljeni itinerariji (to je poti) uvajanja v krščanstvo, ki pripravljajo na zakramente krsta, birme in svete evharistije. V krajih starodavne evangelizacije, kjer je razširjen krst otrok, pa so za mlade in tudi odrasle pripravljene kateheze in duhovne izkušnje, ki omogočajo na zrel in zavesten način prehoditi pot ponovnega odkritja vere, da bi nato lahko temu primerno sprejeli nalogo pričevanja. Kako pomembno je delo, ki ga na tem področju opravljajo pastirji Cerkve in katehisti. Ponovno odkritje vrednosti lastnega krsta je osnova za misijonsko prizadevanje vsakega kristjana, saj v evangeliju vidimo, da ko se je nekdo pustil navdušiti Kristusu, ne more da ne bi pričeval za veselje, da hodi za njim. V tem mesecu oktobru, ki je še posebej posvečen poslanstvu, še bolj razumemo, da imamo v moči krsta prirojeno misijonarsko poklicanost.

Prosimo za priprošnjo Devico Marijo, da bi se povečalo število misijonarjev evangelija ter da bi vsak krščen, ki je tesno povezan z Gospodom, začutil, da je poklican oznanjati s pričevanjem svojega življenja Božjo ljubezen vsem.