50 let po srečanju papeža Pavla VI. z Romi, Sinti in drugimi potujočimi ljudstvi

VATIKAN (sobota, 24. oktober 2015, RV) – »Pozdravljam vas, večni romarji; vas, prostovoljni pregnanci; vas, begunci, ki ste vedno na poti; vas, popotniki brez počitka! Vas, ki ste brez lastnega doma, brez stalnega prebivališča, brez prijateljske domovine, brez javne družbe! Vas, ki nimate ustreznega dela, nimate socialnih stikov, nimate zadostnih sredstev!« S temi besedami je papež Pavel VI. 26. septembra 1965 pozdravil Rome, Sinte in druga potujoča ljudstva, ki jih je obiskal v nomadskem taborišču v kraju Pomezia v bližini Rima. Ob 50. obletnici tega dogodka se bo z njimi srečal tudi papež Frančišek. In sicer ta ponedeljek, 26. oktobra. Avdienca bo del njihovega svetovnega romanja, ki traja od 23. do 26. oktobra. Z namenom spomniti na obletnico zgodovinskega srečanja pred petdesetimi leti ga je organiziral Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih.

Papež Pavel VI.: Našli ste nekoga, ki vas ima rad
Papež Pavel VI. je zbrane v Pomezii takrat nagovoril med homilijo kot tiste, ki na svet gledajo z nezaupanjem in na katere z nezaupanjem gledajo drugi; kot tiste, ki so želeli vedno in povsod biti tujci, ločeni; ki so izrinjeni iz vseh družbenih krogov; so že stoletja na poti, a se še niso odločili, kam želijo priti, kje ostati. »Tako ste danes prispeli sem; zbrali ste se tukaj.« Pomen njihovega srečanja, kot jim je pojasnil Pavel VI., je bil v tem, da so prišli na kraj, ki je drugačen od taborišč, kjer se njihove karavane običajno ustavijo. Drugačen zato, ker so bili dobro sprejeti. V Pomezii so bili pričakovani in so jih ob prihodu pozdravili. »Tu imate novo izkušnjo: našli ste nekoga, ki vas ima rad, vas spoštuje, ceni in vas podpira. So vas že kdaj med vašimi neskončnimi potovanji pozdravili kot brate? Kot sinove? Kot državljane, enake drugim?«

V Cerkvi niste na robu
Kaj pomeni ta novost, je nato zastavil vprašanje papež Pavel VI. Pomeni, da so prišli v civilen svet, ki jih ne prezira in ne preganja. Papež je nekaj misli nato namenil tistim, ki so v preteklosti umrli kot žrtve rasnih preganjanj. Poudaril je, da se je družba vmes spremenila. Posebno odkritje srečanja pred petdesetimi leti je tako bilo, da niso izven, temveč znotraj družbe. Družbe, ki je vidna in duhovna; človeška in verska: imenuje se Cerkev. »V Cerkvi niste na robu, ampak ste pod določenimi vidiki v središču, ste v srcu.« Kajti Cerkev ljubi revne, trpeče, majhne, uboge, zapuščene. Pripadniki potujočih ljudstev so v Cerkvi zato bratje, in sicer bratje vseh ljudi.

Sad srečanja – prebujena zavest
Papež Pavel VI. je takrat nadalje izrazil željo, da bi bil sad njihovega srečanja, da bi bolje spoznali in cenili Cerkev, kateri pripadajo. In prav tako, da bi se v njih prebudila zavest, da so katoličani. A tudi nekatoličane je Pavel VI. povabil, da bi na Cerkev gledali z iskrenim pogledom in dobrim duhom, saj le-ta tudi njim želi dobro in jih spoštuje. »Kakor kadar vaše karavane po dolgi in naporni poti prispejo do lepega, zelenega in mirnega kraja, v bližini bistre in osvežujoče reke, ter tam najdejo okrepčilo, osvežitev in veselje; tako si želimo, da bi bil ta shod za vas dobrodejen z obilno duhovno tolažbo.« Tako je pripadnikom potujočih ljudstev zaželel papež Pavel VI. Na koncu je poudaril še, da bi bilo dobro, če bi izboljšali odnose z družbami, s katerimi se srečujejo njihove karavane. Na svoji poti naj bi trosili zglede dobrote, poštenosti in spoštovanja ter tako za seboj puščali dober in simpatičen spomin.

Romanje Romov, Sintov in drugih potujočih ljudstev
Sedanje svetovno romanje je Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih organiziral tudi z željo spomniti na odprtost Cerkve do vseh, ki živijo na robu družbe. Predlagal ga je kot srečanje kultur, priložnost, da bi javno mnenje seznanili z zgodovino in značilnostmi potujočih ljudstev, ki so pogosto žrtve predsodkov in sovražnosti. Poleg avdience pri svetem očetu, na kateri se pričakuje preko 5 tisoč oseb iz evropskih, ameriških in azijskih držav, so na programu obisk rimskih znamenitosti, med drugim katakomb; križev pot v bližini Koloseja, ki ga bo vodil rimski vikar kardinal Agostino Vallini; sveta maša v Marijinem svetišču Božje ljubezni (Divino Amore), ki jo bo daroval kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih; koncert ciganske glasbe; ter navsezadnje še obisk bazilike sv. Petra v Vatikanu.