Sinoda. Zakonca Pulikowski o odgovornosti običajne družine

VATIKAN (torek, 20. oktober 2015, RV) – Med enajsto in dvanajsto generalno skupščino konec preteklega tedna so udeleženci sinode prisluhnili prispevkom več poslušalk in poslušalcev. Med njimi sta bila zakonca Jadwiga in Jacek Pulikowski s Poljske, ki sodelujeta v odboru za pastoralo družine v nadškofiji Poznan. Predstavila sta se kot »srečna družina, ki jo je Bog blagoslovil z mnogimi darovi«, tudi s »časom, da lahko služi drugim družinam«.

Zakonca, ki imata danes tri otroke, sta na prvorojenko čakala skoraj dvanajst let. To dolgo obdobje čakanja ju je naučilo, da je »vsak otrok resnično dar Boga«. Jadwiga je tako po rojstvu prve hčerke pustila svoje akademsko delo in več kot deset let ostala doma z otroki. Pravi, da je bil to »čudovit čas«. Sedaj so njuni otroci odrasli in počasi zapuščajo dom. Zakonca Pulikowski imata več časa, da krepita svoj zakonski odnos in tudi da pomagata drugim zakoncem.

Prepričana sta, da so sodelovanje pri delu za družino, skupna dnevna molitev in pogosta udeležba pri evharistiji rešili njun zakon pred krizami vseh vrst. Menita tudi, da predstavljata »običajne družine, ki verjamejo v Boga in so del katoliške Cerkve«. Odgovornost takih družin je, da branijo tiste, ki trpijo in umirajo v Kristusovem imenu, ter da se zoperstavljajo ideologijam, ki poskušajo uničiti zakon, družino in otroke.

Z ozirom na to sta zakonca s Poljske udeležencem škofovske sinode priporočila, da bi cenili in spodbujali može in žene, ki so zvesti drug drugemu in Bogu; zakonske pare, ki imajo veliko otrok; odgovorne može; matere, ljubeče do otrok; zakonce, ki ne morejo imeti otrok, a vseeno zavračajo neetične metode uravnavanja spočetja; tiste, ki jih je sozakonec zapustil, toda sami ostajajo zvesti zakramentu zakona; mlade, ki se pripravljajo na zakon v čistosti; ter vse, ki si niso ustvarili družine in živijo sami, v zvestobi nauku Cerkve. Prav tako sta zakonca Pulikowski izrazila željo, da bi Cerkev pokazala še večjo skrb do zakonov v krizi in da bi grešnikom tako kot Jezus z ljubeznijo dejala: »Pojdi in odslej ne greši več« (Jn 8,11).