Kardinal Sandri ob stoletnici rojstva drugega voditelja sirsko malankarske Cerkve

VATIKAN (ponedeljek, 19. oktober 2015, RV) – V soboto popoldne je na papeški univerzi Urbaniani potekala spominska slovesnost v čast nadškofa Benedicta Mara Gregoriosa. To je bil nadškof Trivandruma in drugi voditelj sirsko malankarske Cerkve, ki ima danes položaj višje nadškofije. Na tem mestu je nasledil Mara Ivaniosa, ki je obnovil njeno polno občestvo s katoliško Cerkvijo. Prihodnje leto bo minilo sto let od rojstva Benedicta Mara Gregoriosa. Slovesnosti ob stoletnici sta prisostvovala kardinala sedanji višji nadškof sirsko malankarske Cerkve Baselios Cleemis Thottunkal in višji nadškof sirsko malabarske Cerkve George Alencherry, ki se zaradi sinode trenutno nahajata v Rimu.

Pomembno se je spominjati velikih osebnosti
Med drugimi pa se je dogodka udeležil tudi kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. V svojem nagovoru je želel predvsem opozoriti, kako zelo pomembno se je spominjati velikih osebnosti, kot je bil nadškof Benedict Mar Gregorios. Pojasnil je, da je Cerkev občestvo vernikov, ki na različne načine prejemajo in posredujejo dragoceno darilo vere. Škof ima v tem procesu širjenja cerkvenega življenja skozi čas in prostor edinstveno mesto. Še toliko večjo odgovornost pa ima »glava in oče Cerkve sui iuris«.

Vsak pravi pastir je most
Nadškof Mar Gregorios je sirsko malankarsko Cerkev vodil štiri desetletja, in sicer skozi ključni čas rasti in formacije. Tudi sam je bil na nek način »sad gibanja za združitev«. Navdušil ga je prav Mar Ivanios, ki ga je kasneje posvetil v duhovnika in mu zaupal skrb za novorojeno Cerkev. Proti koncu nadškofovega življenja je le-ta dozorela in postala sestavni del katoliške Cerkve tako v Indiji kot v svetu. Prvo dokazuje dejstvo, da je bil izvoljen za predsednika škofovske konference, drugo pa, da je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in bil navzoč pri sprejemu papeža Janeza Pavla II. v Trivandrumu.

»Vsak pravi pastir je most,« je nadalje zatrdil kardinal Sandri. Most med človekom in Bogom, med preteklostjo in prihodnostjo, med krajevno skupnostjo in preostalim Kristusovim telesom. Nadškof Mar Gregorios je bil nedvomno popoln most. Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve ga je opisal tudi kot priprošnjika za ekumensko gibanje in zaradi njegovega spodbujanja vzgoje in izobrazbe še kot priprošnjika za nasprotnike vere v Kristusa. Vse to so naloge, ki jih je Božja previdnost dodelila sirsko malankarski Cerkvi, v luči zgodovinskih in družbenih okoliščin, v katerih je nastala. Benedict Mar Gregorios mora torej ostati voditelj za vse njene vernike.

Poslušati tako krik zemlje kot krik revežev
Kot zadnje je kardinal Sandri omenil še nadškofovo ljubezen do narave, povezano s pozornostjo do materialnih potreb ubogih. To je zgovorno za vse nas danes, saj nas papež Frančišek v okrožnici Laudato si' spominja: »Vendar si danes ne moremo kaj, da ne bi priznali: resnični ekološki pristop postaja vedno bolj družbeni pristop, ki mora v razprave o okolju vključiti pravičnost, da bomo poslušali tako krik zemlje kot krik revežev.«