Začetek
sinode: Cerkev, ki hodi skupaj, da bi brala resničnost z očmi vere in s srcem Boga
»Rad bi spomnil, da sinoda ni simpozij, govorilnica, ni parlament ali senat, kjer
je treba priti do sporazuma. Sinoda je nasprotno cerkveni izraz, to je Cerkev, ki
hodi skupaj, da bi brala resničnost z očmi vere in s srcem Boga;« S temi besedami
je papež Frančišek nagovoril sinodalne očete in ostale navzoče na prvi generalni skupščini
14. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki se je pričelo v ponedeljek,
5. oktobra. Sinoda je »živ izvir, pri katerem se Cerkev odžeja, da bi odžejala
in razsvetljevala zaklad življenja.« Pomeni »hoditi skupaj z duhom kolegialnosti
in sinodalnosti, s pogumno odločitvijo za parresio, pastoralno in doktrinalno gorečnost,
modrost, odkritost, tako da imamo vedno pred svojimii očmi dobro Cerkve, družin in
najvišji zakon (suprema lex), zveličanje duš (salus animarum). Toda spomnimo, da bo
sinoda lahko kraj delovanja Svetega Duha le, če bomo udeleženci ponovno oblekli apostolski
pogum, evangeljsko ponižnost in zaupljivo molitev.«
Splošna
avdienca: Družina – mreža, ki osvobaja
»Družina, ki hodi po Gospodovi poti, je temeljna pri pričevanju o Božji ljubezni
in si zato zasluži vso predanost, ki je je zmožna Cerkev,« je dejal papež Frančišek
med sredino splošno avdienco. Pojasnil je, da bodo v času sinode kateheze namenjene
premišljevanju o »nekaterih vidikih odnosa med Cerkvijo in družino«, za katerega
tudi lahko rečemo, da je nerazvezljiv. »Družine so danes ena od najpomembnejših
mrež za poslanstvo Petra in Cerkve. To ni mreža, ki nas naredi za ujetnike. Nasprotno,
osvobaja slabih voda zapuščenosti in brezbrižnosti, ki mnoge ljudi utapljajo v morju
osamljenosti in brezbrižnosti.«
Papež
in zbrani na sinodi namenili molitev za učinkovito reševanje sporov na področjih spopadov
»Boleče smo pretreseni in z globoko zaskrbljenostjo spremljamo to, kar se dogaja
v Siriji, v Iraku, v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu Jordana.« S temi besedami
je v petek dopoldan papež Frančišek začel uvod v dnevno molitveno uro v sinodalni
dvorani ter navzoče povabil, da bi posvetili namen dnevne molitvene ure za spravo
in mir na Bližnjem vzhodu. »Vojna prinaša uničenje in povečuje trpljenje prebivalstva.
Upanje in napredek pa izhajata samo iz izbire miru. Združimo se torej v skupni goreči
in zaupni molitvi Gospodu, molitvi, ki želi istočasno biti izraz bližine tu navzočim
bratom patriarhom in škofom, ki prihajajo iz teh področij, njihovim duhovnikom in
vernikom, kakor tudi vsem, ki tam prebivajo.«
Homilije v kapeli Doma svete Marte
Kjer
je Gospod, tam je usmiljenje
V minulem tednu je papež Frančišek trikrat daroval sveto mašo v kapeli Doma svete
Marte. Med torkovo homilijo, v kateri je razmišljal o preroku Joni, ki se je sprva
upiral Božji volji, je poudaril, da se moramo varovati, da ne bi imeli trdega srca,
ki ne spusti vase Božjega usmiljenja. »Prosimo Gospoda, da bi nam pomagal razumeti,
kakšno je njegovo srce, kaj pomeni, ko nam pravi: 'Usmiljenja hočem in ne daritve!'
Bog pa naj razlije svoje usmiljenje nad nas, kajti Božje usmiljenje lahko razumemo
le takrat, ko je bilo izlito na nas, na naše grehe, na našo bedo.«
Gospod
pozna pot pravičnih
Kaj imamo od tega, da izpolnjujemo Božje zapovedi, medtem ko prevzetneži, četudi delajo
hudo, uspevajo, in se izognejo kazni, čeprav skušajo Boga? S temi besedami je sveti
oče je med četrtkovo homilijo spomnil na odlomek iz knjige preroka Malahija. Odgovor
na vprašanje je povzel iz dnevnega psalma, ki razglaša »blagor« človeku, ki ne hodi
»po nasvetu krivičnih« in ki »se veseli v Gospodovi postavi«. »Sedaj ne vidimo
sadov teh ljudi, ki trpijo, teh ljudi, ki nosijo križ, tako kot se na veliki petek
in veliko soboto niso videli sadovi križanega Božjega Sina in njegovega trpljenja.«
Psalm o hudobnih, o tistih, za katere se nam zdi, da jim gre vse dobro, pove, da so
»kakor pleve, ki jih veter raznaša«: »Kajti Gospod pozna pot pravičnih, pot krivičnih
pa vodi v pogubo.«
Prosimo
za milost razločevanja in čuječnosti
Med petkovo homilijo v kapeli Doma svete Marte pa je papež Frančišek povabil k čuječnosti
in razločevanju: »V vsaki situaciji znati razločevati to, kar prihaja od Boga,
od tega, kar prihaja od hudiča, ki nas vedno skuša prevarati, da bomo izbrali napačno
pot. Kristjan ne more biti miren in si misliti, da je vse v redu, mora razločevati
stvari in natančno prepoznati od kod prihajajo, kje je njihov izvor.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |